Monolog

Monolog iz življenja neke ženske 

Spoznala sva se v nočnem baru. Zunaj je bila vroča poletna noč, za vročico v kletnem prostoru pa so poskrbele plesalke. Tu je bil prvič, ali pa ga poprej nisem opazila. Deloval je potrto. Ostal je, ko so odšli že tudi tisti najbolj zvesti gosti. Plačal si je več plesov v naročju. Najbolj všeč mu je bila plesalka Mimi. K sebi jo je poklical večkrat. Do nje je bil tudi najbolj radodaren, saj ji je naklonil čez 1000€. Ko se je šov zaključil, je prišel do točilnega pulta. Naročil je Corono, kar me je povsem presenetilo. Pričakovala sem nekaj podobnega viskiju, nekaj močnega in predvsem dragega. Ko je spil prvo pivo, je naročil še eno. In nato še eno. In še eno. Ura se je že bližala peti zjutraj. Bil je že pošteno opit. Začel mi je razlagati o tem, kako ga je pustila punca. Imenovala se je Nelly. Po treh letih skupnega življenja se je odločila, da bo odšla z drugim moškim. Ko je prišel domov, jo je našel objokano v spalnici. Na tleh je zagledal tri velike kovčke. Vprašal jo je, kaj jo tare, ona pa je začela vpiti nanj. Nekaj o tem, kako jo je lahko prevaral. In čeprav ji je trdil, da ji je vseskozi zvest, je postajala še bolj histerična. Po slabi uri kričanja, je vzela kovčke in zaloputnila z vrati. To, da ga je v resnici zapustila zaradi drugega moškega, nekega politika, je izvedel od njene prijateljice. Ali bolje rečeno bivše prijateljice. Ker ni vedel, kaj naj naredi, v stanovanju pa ni več zdržal, se je podal na ulico. Srečal je starega znanca in odšla sta na pivo. On mu je povedal za naš nočni klub, ki je sicer odprt le za povabljence - zato sem ga tudi opazila, saj sem obraze drugih moških že natanko poznala. Dal mu je svojo člansko izkaznico, ki mu je ni treba vrniti. Zaupal mi je še, da se je imel nocoj res lepo, a se ne bo vrnil. Naročil je še eno pivo, jaz pa sem mu rekla, da je to res zadnje. Začudil se je, da tako zgodaj zapiramo in je zadnja stranka. Povedala sem mu, da moram že čez tri ure na predavanja. Dejal je, da bo to res zadnje naročilo, ampak pospremiti ga moram domov. Kaj drugega mi je preostalo, kot da ugodim njegovi želji. Pospravila sem posodo, napolnila in zagnala pomivalni stroj, nato pa sva odšla. Prijel me je za roko. Seveda samo zato, ker mu je pivo popilo ravnotežje. Vprašala sem ga, kje živi. Rekel je, da naj se sploh ne ubadam s tem, saj ga za vogalom tako čaka njegov osebni šofer. Super, potem te lahko pospremim samo do avtomobila, sem dejala navdušena. Zavrnil me je in dejal, da bo šofer domov odpeljal tudi mene in da si močno želi, da se skupaj peljeva domov. Čeprav nerada, sem vseeno pristala. Med vožnjo domov sva bila bolj kot ne tiho. Videla sem, da mu je alkohol pošteno udaril tudi v želodec. V obraz je bil cel bled in mislila sem, da se bo izpraznil kar tu v avtomobilu. Ko sva prispela do njegovega stanovanja, sem ga pospremila do vhoda. Odklenila sem mu vrata in ko sem že hotela oditi, je zavpil za mano, da želi vedeti, kako mi je ime. Dejala sem, da je brezpomensko, saj se tako ali tako ne bova nikoli več videla. Dejal je, da je že v redu, potem pa me je prijel za roko in potegnil k sebi. Kljub temu, da sem se upirala, me je poljubil. Nato se je opravičil in dejal, da res ne ve, kaj je imel v mislih in hitro stekel v stanovanje. Še vedno v šoku sem sedla v avto in šoferju zaupala svoj naslov. Seveda nisem povedala pravega...

TINA