Les voitures

Utrinki iz muzeja transporta v Bratislavi. 

V glavi pa že nastaja nadaljevanje zgodbe Metulji, čebele in ostale žuželke. 

TINA

Dress code: Seriously?

Dovško, 20. 2. 2012

Danes sva z Manuelo najin prvi počitniški dan preživeli v Krškem. Predvsem ona je potrebovala nekaj novih kosov oblačil - saj veste, večni ženski problem, da nimamo ničesar, kar bi lahko oblekle. Sama sem se med njenim pomirjanjem oblačil sprehodila po trgovini in opazila kar nekaj oblačil, ob katerih sem se bila primorana vprašati: ,,Pa kdo to nosi?''.

Ko sva po živilski trgovini iskali beli čaj, so naju noge kar same odnesle do najljubše police v trgovini, kjer se bohoti najina skupna ljubezen.

Slika za Manuelo, ki je danes prvič videla JackColo v pločevinki. :)

Dopoldne sva zaključili v prijetnem gostinskem kotičku ob skodelici čaja. 

Se opravičujem, če sem z objavo užalila čigav stil, izražam le svoje mnenje. 

TINA

Košarka

Brežice, 17. 2. 2012

Košarko spremljam že od malih nog, saj je moj oče ljubiteljski košarkar, vendar priznam, da sem si tokrat prvič ogledala pravo košarkarsko tekmo v živo (no, razen tekem ŠKL-ja, ki so se odvijale v dvorani Gimnazije Brežice). V novi brežiški telovadnici se te dni odvija zaključni turnir Pokala Spar. Ne glede na vse kritike, ki jih je telovadnica prejela zaradi svoje nenavadne in tudi meni ne preveč všečne zunanjosti, je znotraj prava športna dama. Dvorana, ki sprejme 1700 obiskovalcev, se je na večerni tekmi skorajda docela napolnila.

Na prvi tekmi, ob 17. uri in 30 minut, sta se pomerila ljubljanski Geoplin Slovan in mariborski Maribor Messer. Po napeti tekmi, kjer se je vodstvo kar naprej izmenjevalo, so na koncu slavili Ljubljančani z rezultatom 48:42. Lahko bi rekli, da noben klub ni imel ravno svojega dne, tako da se bodo morali mladeniči Geoplina močno potruditi in razigrati, če bodo želeli premagati veliko izkušenejše igralce iz klopi Uniona Olimpije.

Košarkarski klub Union Olimpija je na večerni tekmi slavil proti domžalskemu Heliosu. Čeprav so Domžalčani nekajkrat povedli, so bili Ljubljančani tokrat vseeno pretežak zalogaj. V polfinale so se uvrstili z rezultatom 65:50. Največ točk pri Heliosu je dosegel mlad Klemen Prepelič, ki je prispeval kar 18 točk, na drugi strani pa je bil najboljši strelec Olimpije Thompson s petnajstimi točkami.

Danes sta v Brežicah na sporedu polfinalna obračuna. Najprej se bosta ob 17.30 pomerila Union Olimpija in Geoplin Slovan, ob 20.00 pa sledi tekma med Krko in Zlatorogom. S Tino sva bili popolnoma odločeni, da greva danes v maškare, toda po včerajšnjem košarkarskem spektaklu naju vse bolj vleče, da zopet zajadrava v športno dvorano v Brežicah.

Ne se šparat, za pokal gre!

Ena uradna iz Siola.

In kot ponavadi, sem doma zopet pozabila fotoaparat. 

Se pa baterije že polnijo za nedeljsko finale. :)

TINA

O mojih zimskih obsesijah

Povzeto po SSKJ-ju: Obsesija je nekaj, kar človeka miselno in čustveno popolnoma prevzema, obvladuje.

pomaranče na sto in en način


Sočen oranžen agrum, ki je poln presenečenj. Včasih te preseneti z izredno kislostjo in iz tvojega obraza za kratek čas izbriše nasmešek, spet drugič pa te za debelo lupino pričaka sladka sredica. V zimskih mesecih, ko za svoje delovanje potrebujem povečano količino vitamina C, si vedno z veseljem pripravim tudi pomarančni sok. Saj ne, da kupljen 100% ni dober, čeprav se je marsikomu najbrž že zameril zaradi kombinacije z vodko, sveže stisnjenemu ne seže niti do gležnja. Zadnjič me je presenetilo dejstvo, da sva z mamico razrezali kot kamen trdo pomarančo, saj naju je zanimalo, če se posuši tudi po v mesnatem delu. Ko sva jo po ti. Kristusovih mukah le spravili narazen, naju je presenetila izredna sočnost pomaranče. Nato sem jo stisnila in pridobila veliko oranžnega soka, ki pa je bil tudi zelo sladek in okusen. Ker imam rada mleko, si občasno pripravim pomarančno mleko. Obožujem tudi pomaranči kolač, ki ga zna najbolje speči moj očka, zraven pa se najbolje poda ...

čaj


Če me vidite, da iz trgovine prihajam z vrečko, je več kot 50% možnosti, da se v njen skriva nov zavoj čajnih vrečk. Čez zimo spijem veliko čaja, moj dnevni rekord pa je 12 skodelic. V domači omari se najde vse, od pravih čajev pa do aromatiziranih. Namesto kave raje prisegam na zeleni čaj, namesto sokov in Cedevite pa na sadne čaje. Ob družinskih zajtrkih se razvajamo s čajnimi mešanicami naše Marinke, saj je med poletjem in v jeseni vestna nabiralka domačih zelišč. Bojda pomagajo tudi pri ohranjanju imunske odpornosti. Ko z vročino in prehladom ležim v postelji, sta nepogrešljivi sestavini, ki ju dodam čaju, tudi med in limona. Med učenjem si ponavadi naredim črni čaj z mlekom, ravno danes pa sem dobila čaj, ki vsebuje gvarano in ingver. Upam na najboljše, saj počasi že postajam imuna na prave čaje, tako kot sem postala na kavo. Ob mrzlih večerih, ko si v postelji privoščim ogled zanimivega filma ali novega dela moje najljubše serije, pa so nepogrešljivi prijatelji skodelica borovničevega čaja in...

svečke


Dišeče svečke, čajne svečke, barvaste svečke, oljne sveče, sveče iz pravega čebeljega voska... Sveče, svečke in svečice. Zime brez njih si enostavno ne predstavljam. Sobo napolnijo s toplino in poskrbijo za romantično vzdušje, tiste, ki dišijo, pa poskrbijo še za prijeten vonj. Mami mi vedno pravi, da bom enkrat zažgala hišo, a sama seveda vem, da je ne bom, zato še vedno kupim vsako svečko, ki mi je všeč. In ko najdem svečo z vonjem, ki ga še ne poznam, vedno vsa navdušena pritečem domov in hitro poiščem vžigalice, nato pa se pustim razvajati. Tudi  babico na pokopališču vedno rada obiščem, da ji prižgem svečko, vendar prisegam na tiste brez plastike, tako da se na njenem grobu velikokrat znajde čisto navadna čajna svečka.

TINA

dan poezije

8. februar 2012.
Od smrti našega največjega pesnika je minilo že 163 let.
Na današnji dan bi moral vsak Slovenec prebrati najmanj eno Prešernovo pesem. Ali vsaj pesem ali delo kateregakoli drugega slovenskega avtorja.

Moje najljubše.

Apel in čevljar

Apel podobo na ogled postavi,
ker bolj resnico ljubi kakor hvalo,
zad skrit vsevprek posluša, kaj zijalo
neumno, kaj umetni od nje pravi.

Pred njo s kopiti čévljarček se ustavi;

ker ogleduje smôlec obuvalo,

jermenov méni, de ima premalo;

kar on očita, koj Apel popravi.

Ko pride drugi dan spet mož kopitni,

namest, de bi šel delj po svoji poti,

ker čevlji so pogodi, méč se loti;

zavrne ga obraznik imenitni,

in tebe z njim, kdor napačen si očitar,

rekoč: "Le čevlje sodi naj Kopitar!" 

(France Prešeren) 

PREPROSTE BESEDE
Treba je mnogo preprostih besed
kakor:
kruh,
ljubezen
dobrota,
da ne bi slepi v temi
na križpotjih zašli
s pravega pota.

Treba je mnogo tišine, tišine
zunaj in znotraj nas,
da bi slišali glas,
tihi, plahi, pojemajoči glas
golobov,
mravelj,
ljudi,
src
in njih bolečine
sredi krivic in vojskà,
sredi vsega tegà,
kar ni
kruh,
ljubezen
in ne dobrota.

(Tone Pavček)

Nekoga moraš imeti rad
Nekoga moraš imeti rad,
pa čeprav trave, reko, drevo ali kamen,
nekomu moraš nasloniti roko na ramo,
da se, lačna, nasiti bližine,
nekomu moraš, moraš,
to je kot kruh, kot požirek vode,
moraš dati svoje bele oblake,
svoje drzne ptice sanj,
svoje plašne ptice nemoči
- nekje vendar mora biti zanje
gnezdo miru in nežnosti -,
nekoga moraš imeti rad,
pa čeprav trave, reko, drevo ali kamen 
ker drevesa in trave vedo za samoto
- kajti koraki vselej odidejo dalje,
pa čeprav se za hip ustavijo -,
ker reka ve za žalost
- če se le nagne nad svojo globino -,
ker kamen pozna bolečino
- koliko težkih nog
je že šlo čez njegovo nemo srce -,
nekoga moraš imeti rad,
nekoga moraš imeti rad,
z nekom moraš v korak,
v isto sled - 
o trave, reka, kamen, drevo,
molčeči spremljevalci samotnežev in čudakov,
dobra, velika bitja,
ki spregovore samo,
kadar umolknejo ljudje.

(Ivan Minatti)

In še moja najljubša iz otroških let, ki se kot nalašč prilega letnemu času:

Januarja

Vsepovsod je prava zima, 

bel snežak pa nosa nima.

 Zajec, ki ni dolgo jedel,

mu ponoči ga je snedel.

Vsepovsod je prava zima,

bel snežak pa lonca nima.

V piskru zdaj lisica suha

za večerjo vrano kuha.

Vsepovsod je prava zima,

bel snežak pa metle nima.

Burja z njo po zraku leta,

žvižga, snežni prah pometa!

(Vojan Tihomir)

Nočem živeti v državi brez ministrstva za kulturo.

TINA

Ko tišina spregovori

13. Metulji, čebele in ostale žuželke

Dejal je, da kopalnica vseeno ni najboljši prostor za pogovor, saj me bo novica morda presenetila. Strinjala sva se, da se sama najprej okopam, on pa bo med tem skuhal čaj, saj se nisem počutila preveč zdravo in pripravil sadno solato.
Nisem vedela, na čemu sva, ali sva le malo več kot prijatelja ali bi ga lahko imenovala fant, vendar sem bila vseeno najbolj ponosno dekle v okolici, ko sem v dnevni sobi zagledala okrašeno mizo, na njej pa rumen čajnik, dve skodelici iz moje najljubše kolekcije in veliko skledo sadja. Srce mi je prenehalo biti, ko sem zagledala Ožbeja v solzah in z ogromno bolečino v očeh. Kljub temu, da me je dar govora v tem trenutku zapustil, sem v šepetu jecljajoče iz sebe spravila besede, ki so ga spraševale, kaj je narobe. Dejal je, da naj sedem. Na malo mizico pred menoj, ki sem jo kot otrok poimenovala Delavka, saj se je na njej vsak dan bohotil nov izvod časopisa Delo, je položil pladenj in mi v roko stisnil skodelico vročega zelenega čaja, nato pa je sedel poleg mene:

Ožbejev samogovor: Danes se je v mestu zgodila grozotna stvar. Dogajali so se protesti proti zdajšnji vladi in ukinitvi ministrstva za kulturo. Med uporniki je bilo tudi nekaj mladoletnih umetnikov, ki sovražijo državo, v kateri živijo in jo želijo spremeniti. Ker pa politiki nočejo pokazati dejanske slike Slovenije svetu, so na kraj dejanja kaj kmalu prispeli policisti in vojaki, ki so plačani, da skrbijo za red. Začenjali so odganjati protestnike in večina jih je kmalu odšla, saj so se ustrašili za svoja življenja. Nekaj pa jih je še vedno vztrajalo, hoteli so priti do vladajočih in jim povedati svoje, kar seveda v demokratični državi ni dovoljeno. Ker niso hoteli oditi, so se nad njih spravili z borilnim orožjem. Iz pištol so začeli spuščati metke, a uporniki se niso dali. Nato so pištolo usmerili proti njim in jim dejali, da bodo streljali, če takoj ne odidejo. Njihov vodja se je postavil v bran svoji skupini in jim zadirajoče odvrnil: ,,Pa me ubijte, če je to res vse, kar naša država zmore.''. In res, nek policist je ustrelil vanj in mu povzročil poškodbe, ki so mu v trenutku vzele življenje. No, to še ne bi bilo nekaj tako tragičnega za naju, če ne bi bil prepričan, da žrtev oba poznava zelo dobro. Fant je bil tvoje starosti in je bil brat mojega najboljšega prijatelja Luke. Ime mu je bilo Albin in je bil tvoj sošolec.

V očeh so se mi nabrale solze in kar naenkrat sem bruhnila v jok. Iz rok mi je padla skodelica, ki mi jo je poklonil Albin. Razbila se je, tekočina pa se je razlila po preprogi. Zakaaaaaj ravno Albin, zakaj? Zakaj je umrl on, umreti bi mogla jaz. Ožbej me je močno stisnil v objem in mi na uho dejal: ,,Vem, da ni bil samo tvoj sošolec, že ves čas''. Začela sem še bolj jokati in nisem vedela, kaj naj naredim. ,,Veš, nisem jezen nate, ker ni nisi povedala. Vem, da ti je bilo zelo težko. Nisi vedela, kaj bi naredila, saj nisi hotela raniti niti enega, niti drugega. Jutri bova skupaj odšla do njegove družine, prav? Sedaj pa se umiri in poskušaj ne misliti na to.''. Kako neki naj ne mislim na to, bil je moj najboljši prijatelj in še nekaj več kot prijatelj. In sedaj ga ni več, jaz pa še vedno živa sedim na kavču v objemu drugega. Še bolj močno me je stisnil v objem in me poljubil na lase. Počasi sem s solzami v očeh ter občutkom krivde v prsih zaspala na Ožbeju.

TINA

Zadnja kopel

12. Metulji, čebele in ostale žuželke

V kad sem natočila veliko vode in dodala še nekaj šampona z vonjem po jagodičevju. V dnevni sobi sem prižgala gramofon in gumb za glasnost navila do konca. V kopalnici sem ugasnila luč in prižgala zeleno svečo, ki mi jo je poklonil Albin. Ve, da sovražim svetlobo, ki jo oddajajo varčne sijalke, zato mi vsake toliko prinese svečo. Obožujem sveče, še posebej tiste, ki oddajajo različne vonje. Vendar vonj nikakor ne sme biti premočan in preoster, nežen in prijazen, ki se počasi razširja po sobi, mora biti. Oblačila so končno zapustila moje telo. Kot vedno sem imela težave z odpiranjem modrčka. Hitro sem skočila v vročo vodo. Nekaj vode je šlo čez rob kadi, vendar se nisem ubadala s tem. Ležala sem v kadi, v rokah držala kozarec in počasi srkala penino. Po prostoru se je razširjal nežen vonj svečke in toplota vode, med njiju pa se je mešal še zvok Elvisovih pesmi. Obožujem Elvisa. V moji glavi se pretaka kopica misli, ki se jih želim znebiti. Želim se popolnoma sprostiti. Za mano je lep dan. Najbrž eden izmed najlepših dni v mojem najstniškem življenju, ki pa ga je vseskozi grenil priokus krivde. Še vedno sem se spraševala, zakaj sem ravnala tako, čeprav sem vedela, da ravnam v nasprotju z moralo. In zakaj vraga sem ga sedaj povabila še k sebi? Stvari so že tako zapletene in morda bodo po tem večeru še bolj. Ampak tega si nekako želim. Že od nekdaj se ne obremenjujem z mnenjem drugih o meni, strah me je le, da bi izvedel Albin. Moj najboljši prijatelj in v zadnjih mesecih še celo nekaj več. In jaz mu naredim to. Prevarala sem ga. Ker sem bila tako zatopljena v svoje misli, nisem slišala, da so se odprla vhodna vrata in je skoznje vstopil Ožbej. Ko je narahlo potrkal na vrata kopalnice, me je predramil. Seveda tega v trenutku nisem pričakovala, zato sem zakričala, od strahu pa mi je po tleh padel kozarec s penino in se razbil.
Odprl je vrata in se mi nasmejal: ,,Sem te res tako prestrašil?'' Pritrdila sem mu in oba sva se začela smejati. ,,Poslušaj, boš kmalu? Nekaj ti moram nujno povedati. Te počakam v dnevni sobi?'' me je šepetajoče vprašal po tem, ko me je poljubil. Nasmehnila sem se mu in mu dejala, da se lahko pogovoriva tu in zdaj. Sedel je h kadi in se s svojimi čokoladno rjavimi očmi zazrl vame.

TINA