01 avgust 2013

Poletni smisel

A veš, ko se po nori zabavi zbudiš z gromozanskim mačkom v glavi in trebuhu? In kljub groznemu glavobolu se odločiš, da je ravno danes dan, ko boš spremenil svet, a je ta dan zate pravi podvig pot do kuhinjskega korita po kozarec (ali deset) vode. Najbližje spremembi sveta je odločitev, da ne boš nikoli več pil. No, do naslednje fešte, ki pa je poleti že isti večer. In tako dan za dnem, dan za dnem in dan za dnem. Potem pa se naenkrat strezniš iz v mislih se ti poraja vprašanje: "Kaj za vraga počnem s svojim življenjem?" Vsi tvoji kolegi so si našli poletno službo in ker si sredi julija že res prepozen, da bi kaj našel, se odločiš, da boš pospravil sobo. Ne le sobo, tudi tisto sobano, ki je nastala v glavi in kjer so vse stvari pomešane in kjer je zaradi pretiranega uživanja alkohola prisotnih tudi nekaj črnih lukenj. Naenkrat so tudi vsi tvoji prijatelji na morju in ostal si sam, samcat s svojimi mislimi. Rad bi spremenil vse, a ne moreš. Čeprav vsi prisegajo na spontanosti, si želiš, da bi morda vseeno malo bolje splaniral svoje poletje in se sedaj ne bi smilil samemu sebi, ker si zapravil ves denar in ker boš večji del ostalega poletja preživel v svoji sobi. No, pa vendar pravijo, da je treba tudi iz najslabše situacije povleči najboljše, zatorej imaš veliko časa za preurejanje sobe, branje knjig in gledanje filmčkov. Morda ti bo letos celo uspelo, da urediš zapiske in se pošteno pripraviš na novo šolsko leto, ki prihaja z drugim septembrom in v katerem se boš pomeril kot dijak zadnjega leta srednje šole. 

Nekaj podobnega se je letos pripetilo meni. Čeprav sem ponavadi ena tistih, ki morajo že v ponedeljek vedeti, kam jo bomo mahnili v petek, sem se odločila, da se letos pustim spontanosti in tako sem v mislih odjadrala v najboljše poletje sploh. Pa se je vnovič izkazalo, da morda sem morda prava za občasne neplanirane pijače v soboto zvečer, ko končam skorajda na drugem koncu Slovenije, nisem pa za neplanirane mesece. Od nekdaj sem po naravi ptica, ki nima obstanka in jo doma komajda vidijo, ker si želi videti cel svet. No, letos grem vsem doma že pošteno na živce, ker me ne spravijo nikamor. V prvih dneh julija sem zapravila ves denar, ki je bil namenjen za cel mesec, zato sem se zaprla v sobo in delala nič. Potem pa sem se odločila, da bom brala. Odšla sem v knjižnico in si nabrala cel kup strokovne športno-psihološke literature ter nekaj malega trivialnega branja. Rada berem in morda je branje poletni smisel, a zame ne. No, vsaj ne branje v sobi. Ne bi se branila branja na kakšni plaži ob morju, v senci borovcev. Čeprav bi še raje odigrala partijo odbojke ali vodne košarke ali česarkoli športnega. Saj rada lenarim in občasno je potrebno, a ko je preveč, je preveč. In res, komaj čakam, da mi uspe pobegniti nekam, kjer je slana voda. Na morje. Morda mi po 16. avgustu, ko bom končala z dvotedenskim poletnim delom v Elektrarni celo uspe. Pa čeprav za en dan.

Če pa sem se odločila, da bo moje poletje bolj mirno in bralno, pa bo bralno tudi do ponedeljka. Nekaj za punce, nekaj o športu in nekaj psihologije. Popolna kombinacija Tine. :)


Sončni poljubčki, 
TINA