Tipična nedelja

Zbudim se prezgodaj z močnim glavobolom v glavi. 'O šit,' si rečem, 'koliko pa sem spila včeraj?' Pa me moji preljubi možgančki opozorijo, da sem bila včeraj voznica in da je glavobol, najverjetneje, posledica pomanjkanja spanja. Zdi se smiselno.
Cel dan se prestavljam iz kavča na posteljo, pa malce pred radiator in še malo ven. Vseskozi si govorim, da sedaj se pa res grem učit, a do pisalne mize ne pridem. Jutri me čaka ocenjevanje, a bolj pomembno je, da grem jest desetkrat, četudi se mojemu želodcu sedaj zdi, da bo počil. O, poglej, smučarski skoki. Gremo gledat!

Glavobol se le še stopnjuje in stopnjuje, zato grem pod tuš. Postanem zaspana in vzamem protibolečinsko ter spijem kavo. Okej, sedaj pa bo? Ma ne, formula 1 je po TV. Kričim, da naj mi vzamejo računalnik, a nihče me ne sliši. Okej, bo pa formula 1.

Okej, dovolj je! Hočeš lepe ocene? Ja, hočem jih. No, gremo se učit. Okej, grem se učit. Takoj. Samo še tole objavo spišem.
Ni moj dan. Ja pa ja de. Vsak dan je lahko moj dan in vsak dan lahko ni moj dan. Iz nedelje lahko še vedno povlečem veliko in četudi je snovi res veliko: Imam jaz to!

Sedaj grem pa res.
Cheers s skodelico zelenega čaja za dolgo noč!

Tina

Enjoy the moment

Si srečen? Nisi? Si se kdaj vprašal, čemu je tako? Ja, ja, saj preveč razmišljanja morda res boli in nas včasih spravi v slabo voljo, ampak zakaj? Ker pridemo stvarem do dan in vidimo, dan niso takšne, kot si želimo, da bi bile. Pa se nam ne da ukvarjati s svojimi problemi, rajši razglabljamo o tem, kaj se je zgodilo onemu in kako je tisti prevaral tisto. Zelo pomembne reči, življenjskega pomena.

Če nisi srečen, problem tiči v tebi. Ne v tvoji mami ali tvojem fantu ali tisti kolegici, ki ti že nekdaj želi vse slabo. V tebi. Ti živiš svoje življenje, ti upravljaš svojo glavo, sam kuješ svojo srečo, sam pišeš svojo zgodbo.

Če si želiš oditi, pojdi. 

Če te moti številka, ko stopiš na tehtnico, jo spremeni. Jamranje te ne bo pripeljalo nikamor, morda se boš le znašel na dnu brezizhodnega brezna. Pomagaj si, dokler še ni prepozno. 

Ti ni všeč barva tvojih las? Spremeni jo. 

Se v službi ne počutiš fajn? Pusti jo, zaboga, zunaj je dovolj ljudi, ki jo bodo opravljali z največjim veseljem. 

Se ti danes ne da v šolo? Pa ne pojdi. Itak boš popoldne pri prepisovanju snovi to obžaloval, ali pa ne boš. 

Si želiš na faks, za katerega ti vsi pravijo, da ga ne boš izdelal? Pošlji vse v k**** in se vpiši. Če se čutiš sposobnega in če si pripravljen vložiti malo (ali pa precej) truda, ni razloga, da ga ne bi mogel izdelati. 

Si želiš preteči maraton? Obleči se v trenirko in pojdi ven. Danes boš pretekel 1 kilometer, čez dva meseca 5, čez eno leto že polmaraton. 

Če dobro delaš, ni vrag, da se ti enkrat ne bi povrnilo. Če slabo delaš, tvoja slaba dejanja prej kot slej potrkajo na tvoja vrata.

Ne boj se sprememb, je že res, da niso vedno dobre, ampak če se sam odločiš za spremembo, boš stvari zagotovo spremenil na bolje, saj se imaš rad (če se nimaš, je tu že prva stvar, ki jo moraš spremeniti!) in si želiš le najbolje. Želje drugih lahko brez problema pozabiš, ljudje te bodo vedno sodili, vedno jim nekaj ne bo všeč. In bolje ti bo šlo v življenju, več slabega bodo imeli povedati o tebi. Ne bodi eden izmed njih, vedno išči le najboljše tudi v najslabšem. Pa ne da rabiš biti največji pozitivist na svetu in moraš takoj začeti pisati knjige za osebnostno rast, ker s tem ne boste naredili nič. Postanite boljši človek, ne skrivajte se pred svojimi napakami, ampak jih pogumno začnite odpravljati.

Za konec pa še ena hipsterska YOLO scena: Enkrat živiš in če to narediš dobro, je enkrat povsem dovolj. Naredi karkoli želiš, samo da si srečen. 

http://www.polish-my-crown.com/11-facts-about-positivity/

Ne jutri, začni danes. 

Tina

Kaj je to ljubezen?

Neštetokrat vprašano, neštetokrat odgovorjeno, vedno drugače. Ljubezen je eden redkih pojmov ali ena redkih stvari (kakorkoli si jo želite sami definirati), ki ni zakalupiran in ga zato vsak pojmuje drugače. Morda je to ena izmed redkih besed, katere definicije od vas ne zahteva prav nihče. Vsakdo jo gleda skozi svoje oči in vsakdo vidi drugače.

Ljubezen je, da se dva držita za roke. 

Ljubezen je, da grem v soboto ven s kolegi. 

Ljubezen je, da se lahko z nekom dobim o kavi in se sproščeno pogovarjam o vsakdanjih in manj vsakdanjih rečeh. 

Ljubezen je, da se nekdo strinja z menoj. 

Ljubezen je, da imam službo. 

Ljubezen je moja družina. 

Ljubezen je potovati. 

Ljubezen sta moški in ženska.
Ljubezen je, da ti nekdo reče, da te ima rad, navkljub tvoji tečnosti tisti dan.
Ljubezen je muska in ljubezen je šport. 

Ljubezen je *srček*

Naštevala bi lahko v nedogled. Kolikor je ljudi, toliko je ljubezni, če ne še več! Sama v glavi nimam strogih meja ljubezni, drugi jih imajo. In vsi vi, ki mislite, da ste požrli vso znanje tega sveta, da veste vse, ne vsiljujte svojih prepričanj o ljubezni drugim. Naj jo vsakdo dojema po svoje. Pustite ljudem dihati, že tako je vse preveč stvari, ki so točno določene in jih moramo (vsaj uradno) doumevati točno v takšni obliki, kot so dorečene.

Itak, ljubezen v takšni obliki, kot jo poznamo vsi (fant + punca) je nujno potrebna za preživetje naše vrste. Ampak, potomce lahko dobiš tudi brez ljubezni. Lahko so plod poletne avanture, lahko so ustvarjeni v epruveti ... Vsak dan se odkrije kakšen nov način, da dobiš potomca in ljubezen je ali pa ni razlog za to. Pri razmnoževanju je pomembna tista ljubezen, ki se dogodi po privekanju otroka na svet - starševska ljubezen, da imajo starši radi otroke in da otroci ljubijo svoje starše.

V zadnjih časih sem v premnogih člankih z nasveti zasledila, da ljubezen do dela ne mora obstajati in da so deloholiki v bistvu blazno nesrečni ljudje, ki se vržejo v delo, ker ne najdejo prave ljubezni. Pa zakaj hudiča delo ne mora biti ljubezen? Zato, ker nam prinaša denar za preživetje? Pa, a ni super, da delaš nekaj, kar imaš iz dna srca rad in lahko to delaš po cele dni in noči, zraven pa dobivaš še denar za preživetje? Zato, ker je nekdo boljši od tebe pri tem kar dela, ker dela s srcem, ti pa ne? Ne bodite zavistni. Vsakdo naj si najde svojo ljubezen/ljubezni in vsakdo naj bo zgodba zase. Že tako nas novodobni sistemi vse bolj silijo v to, da smo si podobni, pustimo si vsaj ljubezen, ki jo lahko vsakdo gleda skozi svoje naočnike.

P.s.: Se besedi ljubezen in radost res tako zelo razlikujeta ali smo le tako naučeni? Da otroci v vrtcu ne morejo ljubiti, ampak lahko imajo samo radi? Zakaj pa ne? Nekatere stvari morajo biti dorečene, druge pač ne.

Po dolgem času. 

Tina