Poglavje 2014

Še nekaj ur in zaključilo se bo leto 2014, še eno izmed poglavij v naših življenjih. Za nekatere pravljično leto, za druge najhujše leto njihovega življenja. Vsakdo leto zaključuje s svojimi spomini, dogodivščinami, novimi znanji in spoznanji ... Moje leto je bilo - tako, kot vsako do sedaj - precej turbulentno, polno vzponov in padcev; ampak tako mora biti, saj brez vzponov in padcev ni življenja. Če je vse samo ravno, pomeni, da smo mrtvi, tega pa si nihče ne želi.

2014 je bilo prelomno na marsikaterem področju, najbolj izrazito pa, seveda, kje drugje kot tam, da sem se iz srednješolke prelevila v študentko, zapustila dom. V letošnjem letu sem spoznala, kaj pomeni prijateljstvo in da pravih ne uniči niti razdalja. Spoznala sem ogromno novih ljudi, ki pišejo svoje zgodbe in nizajo uspehe ter tako in drugače spodbujajo in motivirajo tudi mene. Sprva se nisem dobro ujela z izbranim študijskim programom, a ga imam vedno raje - čeprav prihaja mučno izpitno obdobje, a kakor pravijo: kar se mora, ni težko! Če pomislim, sem po manjši nesreči na domačem travniku zasovražila smučanje, pa je to danes eden izmed mojih najljubših športov in vsako leto komaj čakam prvi sneg, da se lahko podam na smuči.

Zaobljube za novo leto? V to, da se človek v novem letu spremeni v popolnoma novo osebo, že dolgo ne verjamem več. Če želiš doseči spremembe pri sebi, moraš najprej urediti stvari v svoji glavi, pa naj bo to 1. januarja ali pa 13. avgusta. Seveda pa imam nekaj ciljev, ki jih želim uresničiti in področja, na katerih se želim izboljšati, osvojiti nova znanja. Kaj so moji cilji in želje za novo leto, naj zaenkrat ostane skrivnost, sama pri sebi pa dobro vem, kaj želim in koliko dela bo potrebno vložiti, da jih bom izpolnila.

Vsem, ki moj blog spremljate ob vsaki novi objavi, ter tistim, ki ste danes slučajno naleteli na to objavo, želim vse najlepše v novem letu! Naj bo pravljično in magično, preživeto z ljudmi, ki vas spoštujejo in imajo radi, ljudmi, katerih delček v mozaiku življenja ste. Želim vam veliko dobre hrane in pijače, dobrih zabav (Skalce ob torkih! :D) in čudovitih potovanj. Želim vam, da se naučite veliko novega, da boste, ko boste 31. decembra 2015 v svojih mislih delali prelet takrat iztekajočega se leta, ponosi nase in svoje dosežke!

Za konec pa naj vam podarim še citat iz članka Delovega novinarja Branka Sobana, ki je 10. maja 2014 v članku o Malem princu in njegovem avtorju zapisal takole:

'A hkrati je to predvsem izjemno topla knjiga o osamljenosti, prijateljstvu, ljubezni in odgovornosti. Ne le do vrtnice (Malega princa), ampak do vseh, s katerimi sobivamo. Ljudje ne vidijo več sveta okrog sebe, ker jih slepijo njihove strasti in napake. Vse bolj so oddaljeni drug od drugega. Kakor zvezde. Zato se kdaj pa kdaj vendarle ozrite v nebo, svetuje pisatelj, in se vprašajte: ali je bacek pojedel cvetlico na tistem oddaljenem asteroidu B 612 ali je ni pojedel? Videli boste, kako se bodo zvezdam nasmejale ali zasolzile oči ... Svet bo naenkrat popolnoma drugače. In Mali princ bo presrečen, ker ste se iz njegove zgodbe vendarle nekaj  naučili.'

Štiri leta modre, rdeče, smeha in (ne)sreče

Vsaka zgodba, pa naj bo še tako dobra, se enkrat konča. Včasih ima srečen konec, spet drugič nas konec razočara. Iz zgodbe lahko odidemo kot zmagovalci ali kot poraženci. In vedno se zdi, da je čas, preživet v zgodbi, pretekel tako hitro in je bilo šele včeraj, ko se je zgodba začela.

Bila so zanimiva in pomembna štiri leta. Leta, v katerih sem pretočila veliko solz in leta, v katerih sem se še več presmejala. Kljub temu da nisem bila odlična učenka, lahko mirne vesti rečem, da sem se v štirih letih, ki sem jih namenila srednješolskemu šolanju na Gimnaziji Brežice, na katero že danes gledam precej nostalgično, naučila mnogo in še več. Dobila sem ogromno znanja, ki mi bo koristilo na študiju, in kar je še bolj važno, dobila sem znanje in izkušnje za življenje. Spoznala sem, kaj pomeni pojem prijateljstvo in kdo so moji prijatelji. Spoznala sem ogromno ljudi in prav vsakdo od Vas, dragi moji, je v meni pustil delček sebe, za kar sem Vam neizmerno hvaležna, saj ste me naredili bogatejšo in boljšo za prihodnost.

Pravijo, da za nazaj se vedno vse lepše zdi. In res je. Ko se sedaj spominjam dni, ki sem jih preživela na Gimnaziji, se mi res zdi, da so bila to res lepa štiri leta mojega življenja. Pa saj, dejansko so bila, a mnogokrat je bilo hudo, doživela sem nemalo razočaranj - nad svetom in velikokrat tudi nad samo seboj - , v redovalnici so se pojavile prve negativne ocene, nekajkrat je tudi moje napredovanje v višji letnik viselo na nitki. A z delom in voljo se reši vse. In vedno znova in znova sem presenečala samo sebe, kako dobro lahko izkoristim svoje možgančke, če jih pošljem za pisalno mizo za nekaj ur.

Zgodilo se je vse, kar se je lahko zgodilo. Od tega, da sem v 3. letniku skoraj izgubila življenje do tega, da sem se zopet našla, našla smisel, ki ga kot občasna umetnica vedno znova iščem. Našla sem svoje veselje, ki se skriva v športu in novinarstvu, in glede na maturitetni rezultat me bodo skoraj zagotovo sprejeli na izbrani študij. Pred mano je še mnogo, mnogo dela, mnogo neprespanih noči pa tudi mnogo zabav in prijetnih druženj z ljudmi, ki me navdihujejo in me sprejmejo takšno, kot sem - z vsemi napakami, občasnimi čustvenimi izpadi in menjavanji razpoloženj v minuti in pol.

Hvala Vam! Hvala Gimnaziji in profesorskemu kolektivu, ki me je poučeval štiri leta. Hvala sošolcem, ker sem lahko bila štiri leta del odlične razredne skupnosti veleumnih Bejevčkov! Hvala prijateljem, ki so bili z menoj tudi takrat, ko sem bila sama sebi nadležna in se nisem mogla prenašati. Seveda pa gre največja zahvala moji družini - mami, ati in Simon, HVALA!

Pogrešala Vas bom.
Pa se vidimo še kdaj! :)

Tina Maze in slovenski športni navdušenci

Tino Maze bi opisala kot športni in osebnosti fenomen. Zakaj je Korošica svetu poznana kot športni fenomen verjetno ni potrebno izgubljati besed - dovolj je le sezona 2012/2013, Tinina sezona presežkov. Zakaj pa je Tina osebnostni fenomen je popolnoma druga zgodba. Kljub temu da je (bila) fizično bolje pripravljena od marsikaterega moškega smučarskega kolega, da je lani kot za šalo premagovala tekmice, da je kot mlada smučarka premagovala fante ... je pod svojo površino še vedno tipična ženska. Čustvena in muhasta, na trenutke - sploh v letošnji sezoni - precej čustveno stabilna, dekle, ki za seboj zaloputne vrata, dekle, ki ne včasih uboga svojega trenerja in je, kljub temu da je puberteto že zdavnaj pustila za sabo, upornica po duši. V alpsko smučanje je vnesla nove dimenzije - ne samo strokovnih, pokazala je, da četudi naj bi vrhunske smučarke bolj delovale kot moški in ne bile tako tipično ženske, so čustva pomemben del osebnosti tako izjemne športnice. Zakaj bi skrivali čustva, če pa jih lahko pokažemo? Ko ji ni šlo, je bila jezna in jokala je, ko ji je šlo, je njena usta krasil velik nasmešek, v očeh pa so bile vidne solze sreče.

vir fotografije: http://www.canada.com

Po lanski sezoni in po letošnjih odličjih na 'Sločijadi' so vsi želeli biti njeni prijatelji. Vsi so na svoje profile objavljali njene fotografije, ji pisali po zidu, kar naenkrat je bila vzornica vsem - mladim in starim. Po slabših rezultatih pa je bila kar naenkrat deležna kritik. Kritik, ki so zabolele tudi mene. Slovenski športni navdušenci, ki so še pred enim mesecem o Tini govorili le najlepše, so - morda v afektu, morda pa so le pokazali svoj pravi obraz - na Tinin profil na družabnem omrežju Facebook pisali zmerljivke, nešportne kritike in komentarje. Kar naenkrat se je število Tininih podpornikov razpolovilo, kar naenkrat je bila sramota Slovenije. Zakaj? Ker je svetovni pokal v alpskem smučanju še vedno zaključila na 4. mestu in skupno osvojila 964 točk, kar je res le 40% vseh lanskih točk, ampak lani ji je uspela najpopolnejša sezona v zgodovini alpskega smučanja in zato je ni smotrno primerjati z letošnjo. Tudi Anne Fenninger in njene sezone nihče ne primerja s sezono Tine Maze lani (op. p. osvojila je 1043 točk manj od Mazejeve). Kljub porazni sezoni je Tina Maze vknjižila zmago in še petkrat stala na stopničkah in osvojila 578 točk več kot vsi ostali slovenski smučarji skupaj.

Morda ji res ni uspela takšna sezona, kot bi si želeli in kot bi si želela ona sama - ampak tako kot krivde za to ne prevzemate vi, tako lahko tudi kritike in nešportne komentarje zadržite zase. Alpsko smučarje ni le šport, za profesionalne smučarje je življenje. In v življenju se (vsi!) srečujemo z vzponi in padci, zato ne bodite tako strogi. Si predstavljate, da bi vas starši, ko ste pri fiziki dobili slabo oceno, izobčili iz družine? Tini se lahko zahvalimo za vse rezultate, s katerimi nas v zadnjih sezonah razvaja, naša naloga pa je, da smo ob njej tudi, ko ji ne gre vse po načrtih - drugače pa se ne rabite postavljati z njo tudi takrat, ko premaguje in nadvladuje celotno smučarsko karavano. Navkljub vsemu je tudi v tej sezoni spisala zgodovino - postala je najuspešnejša smučarka 22. zimskih olimpijskih iger in bila soigralka zgodovinske prve delitve zmage na olimpijskih igrah (skupaj z Dominique Gisin).

vir fotografije: http://www.independent.ie/

Naj zaključim z mislijo Mateje Svet, ki več kot popolnoma opiše slovenske športne navdušence:

V Sloveniji velja: ko si dober, si ''naš'', ko si slab, si pa od očka in mamice.