Deževen dan

Zunaj dežuje.
Strmim skozi okno, polno dežnih kaplic.
Minuto, dve, tri.
Čas teče.
Zamislim se?
Zunaj je takšno vreme, mene pa od znotraj razganja kot noro. Najraje bi šla nekam in se znorela do fula, da bi potem lahko še samo zaspala.
Moje počutje se spreminja iz dneva v dan.
Ne vem zakaj sem bila še pred enim dnevom zakompleksana zaradi vsega.
Ne vem zakaj bi se morala sikirati zaradi ljudi, katerim se dobesedno (oprostite izrazu) jebe za mene. Pridejo v ponedeljek v šolo in mi čisto veseli rečejo: ,, V soboto sem pa Patricijo tam vidla.''. Ni me treba zdej še dodatno obremenjevat s tem, da bi lahko tudi jaz šla v soboto ven in bi videla milijon poznanih ljudi, ki jim je mar zame.
Pade odločitev.
Ne bom se več sekirala zaradi nepomembnežev, ki kvarijo moj vsakdan. Raje se bom več posvetila ljudem, ki me imajo radi.
In ne bom se sekirala za vsak ''drek'' in vsakega ''čudaka''.
Enkrat bom v ospredje postavila sebe in nehala biti zafrustrirana in tečna.
To bo to ja!

Tak je to,

Tina vas ma še vedno rada<3

We all want a revolution. 

Posledica doma prebediranega halloween-a:

- 1 mm dežja na kvadratni meter
- luknja v jogiju
- pitje čaja brez ruma
- dolgčas
- dolgčas
- dolgčas

Vsi se zabavajo, jaz pa sedim doma, kot največji trotelj.
Nihče te ne povabi, če greš z njim.
Ampak situacija se bo enkrat obrnila.
Upam da kmalu.

Vsem srečno

keltsko novo leto. :)

Pa naj vas jutri ne zebe preveč na pokopališču! :)

In lep začetek novega šolskega tedna.

Lp,
Tinči vas ma rada.

Noč

Rada imam temo.
Rada imam dolge zimske večere in noči, ki jih večina ne mara.
Rada imam večerne sprehode po temi, pa naj ura takrat kaže pol sedmih, devet ali enajst zvečer.
Všeč mi je, ko mraz reže v prav vsak nepokrit delček mojega telesa.
Všeč mi je večerno nebo.
Všeč mi je to, da ko grem zvečer na sprehod ni na cesti nobenih avtomobilov.

Jesenski večerni sprehodi.
Nikjer ni nikogar. Nikogar, ki bi ga morala pozdraviti, nikogar s komer bi se morala pogovarjati.

Noč mi je nasploh najbolj všeč, saj takrat vse spi, nikjer ni žive duše. Ne vidim niti meter pred seboj, spotaknem se lahko ob vsakem kamenčku, vendar se mi zdi, da sem tako varna. Tako varna, da če tudi bi vame priletela krogla iz pištole, bi preživela.
Ponoči se ti nihče ne bo posmehoval, ker imaš oblečene zelene hlače ali čudno trenirko ali staro razvlečeno pidžamo.

Vse ne tako mirno.
Ponoči se lahko skrijem kamorkoli, pa me ne bodo našli.
Noč mi nudi nekakšno zavetje, da se skrijem pred tem podivjanim svetom, da se brez skrbi umaknem staran od ljudi, stran od sveta.
Zaviješ se lahko v odejo, v roki imaš skodelico čaja ali kakava in lepo lahko razmisliš o vsem kar se je zgodilo ta da. V temi.

Rada imam noč...

zvezde..



Kaj pa imaš ti raje? Dan ali noč? 
Reši anketo ob strani in se izpovej. :)

Tina

Across the Universe je super film..

Dober dan.

Dnevi minevajo vedno hitreje. Zmankuje mi časa za prijatelje, blog, računalnik.. Vse skupaj je nadomestilo učenje, glasbena šola (v katero hodim nadvse rada in mi je kul). Včasih se še s starši, s katerimi živimo pod isto streho nimam časa pogovarjati.

Toda tako je. Če hočem, da bo kdaj kaj iz mene, se moram popolnoma prepustiti šoli. Jutranje vstajanje ob dokaj normalnih urah, večurno sedenje v šoli, popoldansko učenje in že se gremo umit in spat. No, popoldne si odtrgam kos te ''velikanske potice'' (časa) še za igranje klarineta in hitro ''surfanje'' po internetu. Pa tudi brskanje po tem mediju je že večinoma za šolo.

Saj v bistvu ni tako hudo, kot se sliši. To nam je postala rutina. Tako kot morajo naši starši hoditi v službo, popoldne urejati vrtove in si zvečer vzeti urico ali dve, da se pripravijo za službo in delo v njej nasledni dan, moramo mi narediti domače naloge in se učiti. Ampak ni nam hudega, radi se pritožujemo samo za to, da smo v središču pozornosti. Že mogoče, da je treba kakšen dan popolnoma posvetiti šoli, ker naslednji dan pišemo kemijo in imamo možnost biti vprašani geografijo, zgodovino, matematiko in nemščino, toda drug dan samo nahitro ''nakracamo'' domačo nalogo in dan preživimo v naravi ali za računalnikom.

In sedaj, ko pišem ta post bi se morala učiti kemijo. Ampak sem preveč lena in imam filing da že vse skupaj preveč obvladam. Ampak bom sedaj zaključila z nakladanjem in se vsedla za šolske zvezke in knjige ter se popolnoma posvetila kemiji.

Ne predstavljam si več življenja brez prijateljev, glasbe in mojega mobilca, ki je zagustil in gre v torek na popravilo. Ampak ga pogrešam že po enem dnevu njegovega nedelanja.



Lep teden,

       :)

Tina. 

Ekskurzija, Idrija in Škofja Loka, 2. del

Šli smo pogledati tudi kamšt, največje črpalno kolo v Evropi. Njegov premer meri 13,5m. Slika je nastala pred zgradbo, v kateri se kamšt nahaja.
Modela: TinaŠ. in LauraM.

Veletok reke Idrijce. No, veletok ravno ni, je pa zelo zelo zelo hiter.

Beni je hotel kar v jamo. A mu je ta podvig betonski zid preprečil.

''Sonce je sijaaalo in sirene so tulile!''.
Sonce je res sijalo. Pa tudi sirene so tulile.
Sonce je kar pripekalo! :D Zato dvojna zaščita ni škodila.

Sladoled mafija v Škofji Loki.
Sladoled rafaeloo <3<3.

Več slik najdete na ''blabla''.

Izjava dneva
TinaP je bila dežurna. In je prišel nekdo v šolo, se vpisal na list. Vpisal se je, kot Golob Peter.
Pa pride mimo Alen in reče: ,, Madona, sem mislil, da mu je Golob ime! ''.

Lp,
Tina

Ekskurzija, Idrija in Škofja Loka, 1. del

V prvem prostoru nas je pričakal rudar, ki nam je zavrtel film o Idrijskem rudniku, kopanju rude, separaciji. Zanimiv film vsem, razen Nini, ki je med njim zaspala.

Srečno! In smo odšli v jamo. Šprint po rudniških jaških je zanimiv šport.

Kopač in rudar (, ki je ga je imel nekaj pod kapjo) sta nam pokazala, kako so včasih kopali rudo.

Jamski telefon. Če je prišlo do kakršne koli nesreče, so se rudarji o njih obveščali po jamskem telefonu. Če še deluje nam ni uspelo izvedeti, ker se je rudarju mudilo po lesenih stopnicah v slepi jašek. Prehudili smo čez 100 stopnic, ki se vlečejo v krogu v 2 minutah. Nismo kar tako, ne?

Senovski knapi v Idrijskem rudniku.
Smo kul, ne? Drugi nam ne segajo niti do kolen! :D

Več slik najdete na ''blabla''.

Izjava dneva
Tina P. ob gledanju filma: Pa ka ta Antonijev rov je v hiši?
Tina Š. ob gledanju filma in poslušanju Tine P. : (umira od smeha)

Lp,
Tina.

Rojstni dan

Moj blog (Tinine misli) praznuje svoj 1. rojstni dan. Natanko 10. maja 2008 je na tem spletniku nastala 1. objava. Starih objav raje ne berem več, ker me je sram mojega slengovskega pisanja, slik, ki sem jih objavljala. Ampak je sedaj vse drugače, trudim se pisati pravilno slovensko, ker mi to pride zelo prav pri slovenskem jeziku v šoli, sploh pri šolskih nalogah. Ni kaj. :D

Blog, Želim ti vse najboljše in najlepše, da bi čim večkrat tvoja lastnica kaj napisala nate ter da bi postal zelo obiskan blog. :D

Z rojstnim dnem bloga njegova lastnica uvaja novo redno rubriko, ki se bo imenovala Nasvet dneva. Včasih bo spremenila ime in bo postala Izjava dneva/tedna/meseca/leta. Pojavljala se bo na koncu vsakega ''posta''. Upava, da vam bo všeč (blog in lastnica).

Nasvet dneva: Ne hodite v allstarkah, če nimate obutih nogavic. :D

Lp,
Tina.

Kontrast

Kdo bi vedel, ali bodo prevladali oblaki
ali bo prevladala prelepa modrina neba.

Maškare z zamudo

Le kdo je ta Pika Nogavička?

Pika Nogavička!

Skupinska slika.

Maškare so bile ''kul''! Fino bi bilo, če bi vso to rajanje trajalo vsaj en mesec, če ne kar celo leto!

Smejte se!

1. sončna popolnost v letu 2009

Pozerka Tigra

Uživanje.

Debele oči.

Pa tako lepo vreme smo imeli, sonček je sijal in imel svojo moč. Pa je zima spet pokazala svoje kremplje in nam poslala sneg.
No, bomo pa vsaj Maškare (Pustne šeme) imele kaj za delati.
Odgnati moramo zimo (a na smučiščih naj sneg ostane še kar nekaj časa)!

Prejmite snežene poljubčke od Pike Nogavičke!