Oblák je pojav v Zemljinem ozračju, v katerem so zgoščeni vodni hlapi ali kristalčki ledu, premera manj kot 0,01 mm. Enak pojav v nižjih plasteh se imenuje megla.
Tudi drugi planeti z lastno atmosfero imajo lahko oblake. Na Veneri so oblaki žveplenih par, Mars ima vodne oblake, Jupiter in Saturn imata amonijeve oblake, Uran in Neptun pa predvsem oblake iz metanovih par.
Za nastanek oblakov je potrebna vlaga in dvižni mehanizem. Poznamo tri glavne vzroke za dviganje:
* Termična konvekcija – dviganje zraka zaradi pregrevanja nad toplim površjem * Orografija (topografija) – dviganje zraka ob gorskih ovirah * Fronta – dviganje oziroma narivanje toplega zraka nad hladen zrak v obliki klina
Pri vsakem od naštetih oblik dviganja se pojavijo oblaki značilnih oblik. Oblika nastalega oblaka je odvisna od moči dvigajočega se zraka in zračne stabilnosti. Pri nestabilnih pogojih prevladuje konvekcija, pri kateri nastanejo navpično razviti oblaki. Stabilen zrak ustvari vodoravno enovite oblake. Frontalna dviganja ustvarijo različne oblike oblakov, ki pa so odvisne od vrste fronte. Tudi orografska dviganja ustvarijo različne oblike oblakov, ki pa so odvisne od stabilnosti zraka.
Oblaki nastanejo, ko se vodna para zaradi ohlajanja zraka zgosti na majhnih delcih, ki so vedno v zraku. Vodna para se zgosti v kapljice ali kristalčke, kadar se vlažen zrak ohlaja. Zrak se ohlaja, če se dviga, zato nastajajo oblaki tam, kjer se zrak dviga, in izginevajo tam, kjer se spušča.
Voda ima lahko v običajnem oblaku maso do več milijonov ton. Kakorkoli pa je prostornina oblakov ustrezno velika, gostota mreže vodnih hlapov pa je dovolj majhna, da zračni tokovi pod in znotraj oblaka še lahko obdržijo v zraku majhne kapljice. Kljub temu pa okoliščine v oblaku niso statične: kapljice se nenehno tvorijo in izhlapevajo. Običajen polmer kapljice v oblaku je 1 x 10-5 m in končna hitrost 1 do 2 cm/s. To daje kapljicam dovolj časa, da ponovno izhlapijo med padanjem skozi toplejši zrak pod oblakom.
[uredi] Rodovi oblakov
Oblake so razdelili v 10 rodov in v tri višinske pasove po mednarodnem dogovoru (WMO – World Meteorological Organization).
[uredi] Razvrstitev oblakov glede na višino
Po višini razlikujemo tri območja ozračja v katerih nastajajo različne vrste oblakov. Visoki oblaki so ledeni oblaki s temperaturami pod -35°C v višini od 7 do 13 km. Srednje visoki oblaki iz ledu s temperaturami med -10 in -35°C so med 2 do 7 km visoko. Najnižje so vodni oblaki s temperaturami od -10 do nad 0°C, ki so od tal pa do višine 2 km. Višinske meje oblakov niso natančne, ker se oblaki pogosto širijo prek mej. Tako se lahko na primer kumulusi in altostratusi pojavijo više, nimbostratusi se lahko širijo navzgor ali navzdol. Izstopa kumulonimbus (nevihtni oblak), ki lahko seže čez vsa tri področja.
* kondenzacijska sled (dolg tanek oblak, ki se razvije zaradi leta reaktivnega letala na velikih višinah)
[uredi] Razvrstitev oblakov glede na obliko
Vsak oblak je po obliki edinstven, vsak ima kakšno značilo podrobnost, vendar jih lahko po obliki v ozračju razdelimo v tri kategorije:
* cirusi ali raztrgani oblaki so brez izrazite oblike, pogosto razcefrani, brez izrazitega spodnjega roba in vrha, najpogosteje manjših velikosti. * stratusi ali plastoviti oblaki so v vodoravni smeri bistveno večji kot v navpični. So v eni ali več plasteh ozračja. * kumulusi ali kopasti oblaki so v vodoravni in navpični smeri približno enaki ali pa je velikost v navpični smeri celo večja. Imajo izrazito ravno spodnji rob, zgornji rob pa je po obliki podoben kopam, kupolam ali stolpom, razbrazdan podobno kot cvetača.
Tisti oblaki, ki povzročajo padavine, imajo predpono nimbo.
[uredi] Kaotično nebo
Čeprav so oblaki razdeljeni v 10 rodov z različnimi oblikami, da jih lažje razlikujemo, so tako izrazite oblike oblakov redke. Oblaki so svojevrstne tvorbe, ki se ne drže vedno dodeljenih višin in tudi nimajo značilnih oblik, kakršnih bi si želel opazovalec. Vremenoslovci pravijo razmršenemu nebu kaotično nebo.
[uredi] Zunanje povezave Oblak je tudi v Wikislovarju, prostem slovarju. Podatki o pojmu oblak so morda na razpolago tudi v katerem izmed sorodnih projektov Wikipedije:
Slovarske definicije v Wikislovarju Učbeniki v Wikiknjigah Navedki v Wikinavedku Izvorna besedila v Wikiviru Slike, zvok in animacije v Zbirki
* Oblaki * Termika in oblaki * Oblaki.ppt (predstavitev za program PowerPoint) * Australia Severe Weather: cloud classification system (v angleščini) * Chitambo Clouds – Clouds and other meteorological phenomena (v angleščini)
Sloni (znanstveno ime Elephantidae) so družina živali v redu trobčarjev (Proboscidea) iz razreda sesalcev (Mammalia). V družino slonov spadajo tri še živeče vrste, ki jim grozi izumrtje: afriški gozdni slon, afriški savanski slon in azijski slon (znan tudi kot indijski slon). Ostale vrste slonov so domnevno izumrle do zadnje ledene dobe, ki se je končala pred približno 10.000 leti.
Sloni so rastlinojede živali, največji del njihove prehrane predstavlja okoliško rastlinstvo. Hrano naberejo z rilcem ter si jo odnesejo v gobec. Njihov drugi par sekalcev je dosti večji od ostalih zob. Ta par zob, okla, slon uporablja za razkopavanje in odmikanje ovir. Pri slonih je navadno eden od oklov dominanten, zato je zaradi pogostejše uporabe krajši in bolj zaobljen. Okli Afriških slonov lahko zrastejo do dolžine treh metrov in tehtajo do 900 kilogramov.
EVO MAŠ NEKAJ PODATKOV O SALOME---Salome Ćuća Žentil *23. november 1968, otok Rab, Hrvaška.
Že v otroštvu je čutila in sanjala o tem, da bi nekega dne zaživela tako kot danes. Otroške sanje o medijskem nastopanju, gledaliških žarometih, vonj po pudru, predvsem pa želja po javnem nastopanju so postale resničnost. Vedno je v otroški razigranosti rada oblačila mamine obleke ter obuvala čevlje z visoko peto. V odraščajočih letih iz fantiča, sliši se nenavadno, v fanta je končala srednjo gostinsko šolo, poklic natakar, in odšla na služenje vojaškega roka v takratno JNA. Eno leto je dokazovala, da tudi drugačni lahko služijo svoji domovini.
Katja: Sam čudno, da so komentarji nastali v ponedeljek, v času predure, ko imata vedve računalništvo. In vedve vedno črpate dol z wikipedije podatke xD
pa ka misliš da sam me2 brskamo po tvojem blogu. pa še sploh u pondelk jst nism bla na preduri na računalništvu, ka sem zaspala avtobus pa nisem mela prevoza. lol
Kdo bi vedel, ali bodo prevladali oblaki
30 komentarjev:
oh ja pa res =]
ka kdo ve karkoli o oblakihhhh???
ja ć da vem =]
Oblák je pojav v Zemljinem ozračju, v katerem so zgoščeni vodni hlapi ali kristalčki ledu, premera manj kot 0,01 mm. Enak pojav v nižjih plasteh se imenuje megla.
Tudi drugi planeti z lastno atmosfero imajo lahko oblake. Na Veneri so oblaki žveplenih par, Mars ima vodne oblake, Jupiter in Saturn imata amonijeve oblake, Uran in Neptun pa predvsem oblake iz metanovih par.
Nastanek oblakov
Za nastanek oblakov je potrebna vlaga in dvižni mehanizem. Poznamo tri glavne vzroke za dviganje:
* Termična konvekcija – dviganje zraka zaradi pregrevanja nad toplim površjem
* Orografija (topografija) – dviganje zraka ob gorskih ovirah
* Fronta – dviganje oziroma narivanje toplega zraka nad hladen zrak v obliki klina
Pri vsakem od naštetih oblik dviganja se pojavijo oblaki značilnih oblik. Oblika nastalega oblaka je odvisna od moči dvigajočega se zraka in zračne stabilnosti. Pri nestabilnih pogojih prevladuje konvekcija, pri kateri nastanejo navpično razviti oblaki. Stabilen zrak ustvari vodoravno enovite oblake. Frontalna dviganja ustvarijo različne oblike oblakov, ki pa so odvisne od vrste fronte. Tudi orografska dviganja ustvarijo različne oblike oblakov, ki pa so odvisne od stabilnosti zraka.
Oblaki nastanejo, ko se vodna para zaradi ohlajanja zraka zgosti na majhnih delcih, ki so vedno v zraku. Vodna para se zgosti v kapljice ali kristalčke, kadar se vlažen zrak ohlaja. Zrak se ohlaja, če se dviga, zato nastajajo oblaki tam, kjer se zrak dviga, in izginevajo tam, kjer se spušča.
Voda ima lahko v običajnem oblaku maso do več milijonov ton. Kakorkoli pa je prostornina oblakov ustrezno velika, gostota mreže vodnih hlapov pa je dovolj majhna, da zračni tokovi pod in znotraj oblaka še lahko obdržijo v zraku majhne kapljice. Kljub temu pa okoliščine v oblaku niso statične: kapljice se nenehno tvorijo in izhlapevajo. Običajen polmer kapljice v oblaku je 1 x 10-5 m in končna hitrost 1 do 2 cm/s. To daje kapljicam dovolj časa, da ponovno izhlapijo med padanjem skozi toplejši zrak pod oblakom.
[uredi] Rodovi oblakov
Oblake so razdelili v 10 rodov in v tri višinske pasove po mednarodnem dogovoru (WMO – World Meteorological Organization).
[uredi] Razvrstitev oblakov glede na višino
Po višini razlikujemo tri območja ozračja v katerih nastajajo različne vrste oblakov. Visoki oblaki so ledeni oblaki s temperaturami pod -35°C v višini od 7 do 13 km. Srednje visoki oblaki iz ledu s temperaturami med -10 in -35°C so med 2 do 7 km visoko. Najnižje so vodni oblaki s temperaturami od -10 do nad 0°C, ki so od tal pa do višine 2 km. Višinske meje oblakov niso natančne, ker se oblaki pogosto širijo prek mej. Tako se lahko na primer kumulusi in altostratusi pojavijo više, nimbostratusi se lahko širijo navzgor ali navzdol. Izstopa kumulonimbus (nevihtni oblak), ki lahko seže čez vsa tri področja.
[uredi] Visoki oblaki
* cirus: cirus uncinus, cirus Kelvin-Helmholtz, ...
* cirostratus: cirostratus fibratus, ...
* cirokumulus: cirocumulus undulatus, ...
[uredi] Srednje visoki oblaki
* altostratus: altostratus undulatus
* altokumulus: altokumulus undulatus, altokumulus castellanus, altokumulus lenticularis
[uredi] Nizki oblaki
* stratus: stratus undulatus, ...
* nimbostratus: nimbostratus opacus, ....
* stratokumulus: kumulus humilis, kumulus mediocris, ...
[uredi] Oblaki navpičnega razvoja
* kumulus: kumulus congestus, pirokumulus
* kumulonimbus (nevihtni oblak): kumulonimbus incus, kumulonimbus calvus, pileus
[uredi] Posebni oblaki
* kondenzacijska sled (dolg tanek oblak, ki se razvije zaradi leta reaktivnega letala na velikih višinah)
[uredi] Razvrstitev oblakov glede na obliko
Vsak oblak je po obliki edinstven, vsak ima kakšno značilo podrobnost, vendar jih lahko po obliki v ozračju razdelimo v tri kategorije:
* cirusi ali raztrgani oblaki so brez izrazite oblike, pogosto razcefrani, brez izrazitega spodnjega roba in vrha, najpogosteje manjših velikosti.
* stratusi ali plastoviti oblaki so v vodoravni smeri bistveno večji kot v navpični. So v eni ali več plasteh ozračja.
* kumulusi ali kopasti oblaki so v vodoravni in navpični smeri približno enaki ali pa je velikost v navpični smeri celo večja. Imajo izrazito ravno spodnji rob, zgornji rob pa je po obliki podoben kopam, kupolam ali stolpom, razbrazdan podobno kot cvetača.
Tisti oblaki, ki povzročajo padavine, imajo predpono nimbo.
[uredi] Kaotično nebo
Čeprav so oblaki razdeljeni v 10 rodov z različnimi oblikami, da jih lažje razlikujemo, so tako izrazite oblike oblakov redke. Oblaki so svojevrstne tvorbe, ki se ne drže vedno dodeljenih višin in tudi nimajo značilnih oblik, kakršnih bi si želel opazovalec. Vremenoslovci pravijo razmršenemu nebu kaotično nebo.
[uredi] Zunanje povezave
Oblak je tudi
v Wikislovarju, prostem slovarju.
Podatki o pojmu oblak so morda na razpolago tudi v katerem izmed sorodnih projektov Wikipedije:
Slovarske definicije v Wikislovarju
Učbeniki v Wikiknjigah
Navedki v Wikinavedku
Izvorna besedila v Wikiviru
Slike, zvok in animacije v Zbirki
* Oblaki
* Termika in oblaki
* Oblaki.ppt (predstavitev za program PowerPoint)
* Australia Severe Weather: cloud classification system (v angleščini)
* Chitambo Clouds – Clouds and other meteorological phenomena (v angleščini)
oh zdei pa veliko vem
velik pa še več =]
MISLIM LOL.DEI NAPIŠ ŠE KEI O SLONU
EN SLON JE GLIH KAR U RAZREDI lol =]
EN???mi jih mamo 16.
Sloni (znanstveno ime Elephantidae) so družina živali v redu trobčarjev (Proboscidea) iz razreda sesalcev (Mammalia). V družino slonov spadajo tri še živeče vrste, ki jim grozi izumrtje: afriški gozdni slon, afriški savanski slon in azijski slon (znan tudi kot indijski slon). Ostale vrste slonov so domnevno izumrle do zadnje ledene dobe, ki se je končala pred približno 10.000 leti.
Sloni so rastlinojede živali, največji del njihove prehrane predstavlja okoliško rastlinstvo. Hrano naberejo z rilcem ter si jo odnesejo v gobec. Njihov drugi par sekalcev je dosti večji od ostalih zob. Ta par zob, okla, slon uporablja za razkopavanje in odmikanje ovir. Pri slonih je navadno eden od oklov dominanten, zato je zaradi pogostejše uporabe krajši in bolj zaobljen. Okli Afriških slonov lahko zrastejo do dolžine treh metrov in tehtajo do 900 kilogramov.
ja sm res pa še salome je slon mislim đđ
ajjjjaa??ne me jebat.koga ka reeees???omg.faaaak.stari fafo ga.
fafo??? štekam ...NOTT
ja ka ni salome salome pa slađana bogovič
đđ
fafooo ja.sei vem da si moški da bi rad dati ga ena s f***.
EVO MAŠ NEKAJ PODATKOV O SALOME---Salome Ćuća Žentil *23. november 1968, otok Rab, Hrvaška.
Že v otroštvu je čutila in sanjala o tem, da bi nekega dne zaživela tako kot danes. Otroške sanje o medijskem nastopanju, gledaliških žarometih, vonj po pudru, predvsem pa želja po javnem nastopanju so postale resničnost. Vedno je v otroški razigranosti rada oblačila mamine obleke ter obuvala čevlje z visoko peto. V odraščajočih letih iz fantiča, sliši se nenavadno, v fanta je končala srednjo gostinsko šolo, poklic natakar, in odšla na služenje vojaškega roka v takratno JNA. Eno leto je dokazovala, da tudi drugačni lahko služijo svoji domovini.
PA SI GA JE DALA ODREZAT ĐŠĐ
omggg.faaak.pa kdo si tii pdr???
ne si ti???
pa ne če si pdr.kdo si ti???
ma pa kdo si ti???as sam ti salomejin brat
Janja in Katja?
ka je vama dougcajt na preuri ej!
kai me2?? ka smo spet nardile??
nama ni nč dc.to pa res majke mi nismo ble me2.
Katja:
Sam čudno, da so komentarji nastali v ponedeljek, v času predure, ko imata vedve računalništvo.
In vedve vedno črpate dol z wikipedije podatke xD
pa ka misliš da sam me2 brskamo po tvojem blogu.
pa še sploh u pondelk jst nism bla na preduri na računalništvu, ka sem zaspala avtobus pa nisem mela prevoza.
lol
Objavite komentar