Ker je vse prijetnejše kot učenje francoščine II. :)

Ko ugotoviš, kako lahko z drobno malenkostjo, prijaznim nasmehom in lepo besedo nekomu polepšaš dan. Se na nebo prikrade Sonce, čeprav je zunaj temačen, oblačen in deževen dan. In da ga lahko tudi drugi polepšajo tebi. :) Skoraj lepše. :)

Ampak, ko pomisliš, da ti francoščina danes spet ne bo dala spati in boš na zmenku z njo dolgo v noč. Se ne obremenjuješ s tem. :) Saj, kakor pravi Tomaž Domicelj v svoji pesmi, življenje je lepo. :)

Predvsem pa me je navdušilo to, da je moj zvezek za francoščino zelo pameten. Medvedek na njem zna sam vreči na koš. :) Noro!

Iiiiin kooooš, medvek Zelenko je zadel za zmago Olimpije 80:70. :)) 

Tina 

Ker je vse prijetnejše kot učenje francoščine :)

Saj poznate moj problem. Francoščina je najboljši predmet vse do dne, ko je potrebno sesti za zvezek in v glavo stlačiti nekaj 100 novih besed, 12 glagolov in 150 pravil o obnašanju francoskega jezika. :)

Vendar sem med učenjem prišla do zanimive ideje, kako bi sama sebi bolj priljubila mojo najljubšo, matematiko.  Če si predstavljamo, da sem jaz neznanka v enačbi, ki jo iščemo, lahko lažje pridemo do končne rešitve. Ker sem tudi sama v pubertetniških letih in se rada izgubim (ne fizično, saj veste kako ;)), me lahko najdemo s pomočjo enačbe, matematičnega problema, ulomka...
Če bi profesorji bolj počlovečili matematiko, nam jo razlagali z jabolkami, hruškami in češnjami, kot je počela učiteljica v prvem razredu, bi dijaki imeli mogoče (poudarjam mogoče) malo manj težav z njo. :)

Ampak ker nimam vpliva na šolski sistem, se bom, čeprav ne rada, morala privaditi obstoječemu. Sodelovati moram pri pouku, redno reševati domače naloge in, če česa ne razumem, sama poiskati pomoč, saj se z mano ne bo obremenjeval nihče drug, kot samo in le jaz. (:

Awh, they found me. :)

Lep večer in ogromno, ampak RES ogromno uspeha v šoli . :)

Pa naj vam teden čim hitreje mini. 

In lepo preživite počitnice. :))

Tina

Vstala je in zapustila prostor. Ni povedala zakaj, niti ni povedala, kam je namenjena. Odšla je brez besed. Zaloputnila je z vhodnimi vrati. Hiša se je stresla.

Odšla je. Zapustila je svet sanj in se odpravila v krut svet resničnosti. V svet, kjer je ne bo reševala Pika Nogavička in kjer se ne bo za njeno življenje boril prelep princ. Zapustila je svet, kjer je bila ona v središču pozornosti. Čeprav se je cel svet vrtel okoli nje in čeprav v njenem svetu središče vesolja ni bilo Sonce, ampak ona.

Že po prvih korakih v nepravljičnem svetu jo je začarala hudobna starka, volkodlak ji je odtrgal šop las in vsi so se ji posmehovali. Zakaj?

Niso je sprejeli, takšne kot je bila. Niso je marali. Niso si je želeli bolje spoznati. Niso želeli ceniti njenega stila oblačenja.

Bila je žalostna, izgubljena in sama. Želela se je vrniti v svoj svet, kjer so jo imeli vsi radi. Kaj radi, imeli so jo najraje. Toda vrata so bila zaprta. Devetkrat zaklenjena.

Vir fotografije: http://vi.sualize.us

Bila je sama. Vendar so z njo še vedno živeli vsi pravljični junaki. Dajali so ji novih moči za življenje, ji pomagali. Čeprav je živela v realnosti, v krutem, hudobnem in hinavskem svetu, kjer ni bilo nikomur manj zanjo... Je imela prijatelje. Niso bili iz mesa in krvi. Ampak so ji stali ob strani. In predvsem. Imeli so jo RADI! 

Tina