01 februar 2011

Vstala je in zapustila prostor. Ni povedala zakaj, niti ni povedala, kam je namenjena. Odšla je brez besed. Zaloputnila je z vhodnimi vrati. Hiša se je stresla.

Odšla je. Zapustila je svet sanj in se odpravila v krut svet resničnosti. V svet, kjer je ne bo reševala Pika Nogavička in kjer se ne bo za njeno življenje boril prelep princ. Zapustila je svet, kjer je bila ona v središču pozornosti. Čeprav se je cel svet vrtel okoli nje in čeprav v njenem svetu središče vesolja ni bilo Sonce, ampak ona.

Že po prvih korakih v nepravljičnem svetu jo je začarala hudobna starka, volkodlak ji je odtrgal šop las in vsi so se ji posmehovali. Zakaj?

Niso je sprejeli, takšne kot je bila. Niso je marali. Niso si je želeli bolje spoznati. Niso želeli ceniti njenega stila oblačenja.

Bila je žalostna, izgubljena in sama. Želela se je vrniti v svoj svet, kjer so jo imeli vsi radi. Kaj radi, imeli so jo najraje. Toda vrata so bila zaprta. Devetkrat zaklenjena.

Vir fotografije: http://vi.sualize.us
Bila je sama. Vendar so z njo še vedno živeli vsi pravljični junaki. Dajali so ji novih moči za življenje, ji pomagali. Čeprav je živela v realnosti, v krutem, hudobnem in hinavskem svetu, kjer ni bilo nikomur manj zanjo... Je imela prijatelje. Niso bili iz mesa in krvi. Ampak so ji stali ob strani. In predvsem. Imeli so jo RADI! 

Tina

Ni komentarjev: