05 februar 2012

Zadnja kopel

12. Metulji, čebele in ostale žuželke

V kad sem natočila veliko vode in dodala še nekaj šampona z vonjem po jagodičevju. V dnevni sobi sem prižgala gramofon in gumb za glasnost navila do konca. V kopalnici sem ugasnila luč in prižgala zeleno svečo, ki mi jo je poklonil Albin. Ve, da sovražim svetlobo, ki jo oddajajo varčne sijalke, zato mi vsake toliko prinese svečo. Obožujem sveče, še posebej tiste, ki oddajajo različne vonje. Vendar vonj nikakor ne sme biti premočan in preoster, nežen in prijazen, ki se počasi razširja po sobi, mora biti. Oblačila so končno zapustila moje telo. Kot vedno sem imela težave z odpiranjem modrčka. Hitro sem skočila v vročo vodo. Nekaj vode je šlo čez rob kadi, vendar se nisem ubadala s tem. Ležala sem v kadi, v rokah držala kozarec in počasi srkala penino. Po prostoru se je razširjal nežen vonj svečke in toplota vode, med njiju pa se je mešal še zvok Elvisovih pesmi. Obožujem Elvisa. V moji glavi se pretaka kopica misli, ki se jih želim znebiti. Želim se popolnoma sprostiti. Za mano je lep dan. Najbrž eden izmed najlepših dni v mojem najstniškem življenju, ki pa ga je vseskozi grenil priokus krivde. Še vedno sem se spraševala, zakaj sem ravnala tako, čeprav sem vedela, da ravnam v nasprotju z moralo. In zakaj vraga sem ga sedaj povabila še k sebi? Stvari so že tako zapletene in morda bodo po tem večeru še bolj. Ampak tega si nekako želim. Že od nekdaj se ne obremenjujem z mnenjem drugih o meni, strah me je le, da bi izvedel Albin. Moj najboljši prijatelj in v zadnjih mesecih še celo nekaj več. In jaz mu naredim to. Prevarala sem ga. Ker sem bila tako zatopljena v svoje misli, nisem slišala, da so se odprla vhodna vrata in je skoznje vstopil Ožbej. Ko je narahlo potrkal na vrata kopalnice, me je predramil. Seveda tega v trenutku nisem pričakovala, zato sem zakričala, od strahu pa mi je po tleh padel kozarec s penino in se razbil.
Odprl je vrata in se mi nasmejal: ,,Sem te res tako prestrašil?'' Pritrdila sem mu in oba sva se začela smejati. ,,Poslušaj, boš kmalu? Nekaj ti moram nujno povedati. Te počakam v dnevni sobi?'' me je šepetajoče vprašal po tem, ko me je poljubil. Nasmehnila sem se mu in mu dejala, da se lahko pogovoriva tu in zdaj. Sedel je h kadi in se s svojimi čokoladno rjavimi očmi zazrl vame.


TINA

Ni komentarjev: