Počakal me je in skupaj sva zapustila sobo. Na vrhu stopnišča sem se ustavila. V glavi se mi je zavrtelo in oblila me je slabost. Vprašal me je, če sem dobro. Neodločno sem pokimala in ga prosila, če mi lahko pomaga dol. Prijel me je pod roko. Ko sva se bližala skupnemu prostoru, je govoričenje kar naenkrat potihnilo. Do naju je pritekel Franc, Albinov oče, in nama dejal, naj pohitiva v dnevno sobo, saj so na nacionalni televiziji že začeli predvajati oddajo, ki so jo posneli v čast velikemu Albinu, borcu za pravice mladih. ,,Si dobro? Ti prinesem kozarec vode?'' me je zaskrbljeno vprašal Luka, vendar vem, da je v glavi ugibal, če bom sposobna brez muk gledati oddajo. Pritrdila sem mu in mu rekla, da greva v dnevno sobo. Postavila sva se v zadnji kot, zraven velike lončnice. Oddajo so predvajali preko projektorja na drugo steno, saj so televizijo v čast Albinovi sliki odstranili iz prostora. Ker sem bila slabotna, sem se upirala na Luko, kar pa je šlo v nos stari sosedi, ki je Novakove naravnost oboževala. Čeprav so stare ženice med seboj komunicirale šepetajoče, so do mene prijadrale govorice, o tem, kakšna nesramnica sem. Da sploh ne spoštujem Albina, ki sem mu bila vseskozi zvesta in si že vidno želim njegovega brata. Seveda so bile to le govorice, ki so zrasle na hrbtu ,,tercialk'', vendar so me nekako prizadele. Čeprav sem vedela, da ne govorijo resnice, so me potrle, saj so me spomnile na mojo nezvestobo Albinu in afero z Ožbejem. Mislila sem, da vedo vse o meni, strah me je bilo tudi, da bodo razširile govorice. Kot da bi Luka vedel, kaj se mi plete po glavi, mi je na uho zašepetal: ,,Ne skrbi, nič ne vedo o tvoji romanci z Albinom, sploh te ne poznajo. To so le stare gospe, ki se morajo o vsem posvetovati in pogovoriti. Ne ozirajo se na to, da si ti med njimi.'', nato pa je me stisnil k sebi in me poljubil na čelo. V tem trenutku so vse potihnile in naju opazovale z izbuljenimi očmi. Nasmehnila sem se in mu potiho dejala: ,,Sedaj pa si jim dal kosti za glodati, tepec.'' Oddaja se je med tem že iztekala. Za konec so prihranili posnetek protesta, katerega vodja je bil Albin. Nisem vedela, da to sploh obstaja, zato sem bila prijetno presenečena. Upala sem le, da nimajo posnetega trenutka, ko je Albina zadela krogla. Toda v tistem trenutku se je pojavil na steni... Franc je odhitel do projektorja in ga ugasnil, vendar je bilo že prepozno. Telo je oblil mrzel pot, iz oči so kot potok po nalivu curile solze. Stekla sem iz prostora. Nisem vedela, kam naj grem, zato sem stekla v Lukovo sobo in se vrgla na posteljo. Nisem želela, da me vidijo, kako jočem. Hotela sem, da vedo, da sem žalostna, vendar nisem smela pokazati preveč. Večina ljudi ni vedela, da sem bila Albinova punca, mislijo le, da sem dobra prijateljica in sošolka. Ko sem svoj obraz tako skrivala v blazino, je v sobo prišla Vera. Sedla je na rob postelje. ,,Veš, rada te imam kot svojo hčerko. Vsi te imamo radi. Albin mi je naročil, da imaš ti glavni govor na njegovi zadnji večerji, če se mu kadarkoli kdaj zgodi.'' Obrisala sem si obraz v roko in dejala: ,,Z veselje, vendar res mislim, da nisem primerna govorka za to. Ne bi raje poprosili koga drugega, ki je bil v manjšem čustvenem kontaktu z njim?'' ,,Ne, ti boš imela govor. Drugače bom vsem povedala o tem, da si bila skupaj z Albinom in da si ga hkrati varala z osebo, ki smo jo pri naši hiši vsi sovražili.'' Osupla sem se zazrla v gospo in jecljajoče vprašala, kako ve. Poprosila me je, da sedem zraven nje in ustregla sem ji. ,,Čeprav nisi bila pravična do Albina in si mu storila krivico, vem, da si ga imela najraje izmed vseh. Ožbej te je speljal na tanek led in ti nisi niti vedela, kakšne namene ima. Jezna sem nate, veš, vendar hočem, da še dalje ostaneš del naše družine.'' Objela me je in zajokala sem ji v naročju. ,,Ne joči, dete moje. Drugič pa zapiraj vrata za seboj!''
 |
| vir fotografije: 4.bp.blogspot.com |
TINA
Ni komentarjev:
Objavite komentar