Day 1

Živijo. :)

Kot sem obljubila, sem se zjutraj znebila svojega uporabniškega računa na facebooku. Kar preko telefona, da me ne bi slučajno kaj zavedlo in bi požrla svojo besedo. Sovražim ljudje, ki niso možje besede, saj te velikokrat spravijo v zadrego. Pa ne v tisto zadrego, v kateri si, ko se znajdeš pred nekom, ki ti je res všeč. V zadrego, ko nečesa ne storiš pravočasno, čeprav si obljubil, da boš. Čeprav je delo posameznika včasih le delček ogromnega mozaika, je prav ta navadno odločilen. Katera galerija bo objavila tvoj izdelek, če ne bo popoln?

Nekajkrat me je že prijelo, da bi v orodno vrstico vtipkala naslov http://facebook.com, ampak sem se sle uspešno rešila. Že cel dan prebiram različne bloge in članke, vse od tistih športnih pa do tistih, ki govorijo o umetnosti. Vesela sem, da so se rokometaši Cimosa iz Kopra uvrstili v četrtfinale Lige prvakov. Gledala sem tekmo. Napetost je vseskozi rasla, vendar so bili živci spet popolni in pripravljeni na izzive ob tisti zadnji obrambi Škofa in pričetkom veselja že slabo minuto pred koncem tekme. Zvečer sem si ogledala še boksarski spektakel. Seveda samo prek televizije. Boksa pravzaprav ne razumem, vendar je zabaven. Sama sicer ne bi znala določiti zmagovalca, ampak zato so tu točkovni sodniki. Sodnik, ki je bil v ringu, me je spominjal na natakarja - zaradi outfita, povrhu vsega pa še bil podoben enemu izmed natakarjev v okoliški gostilni.

Zanimivo se mi zdi, da me prav nihče ne pogreša. Od petka, ko me ni bilo v šoli zaradi visoko povišane telesne temperature, na moj telefon prihajajo le klici članov moje družine. Danes me spet boli grlo, vendar upam, da se bom jutri že vrnila v šolo. Doma se dolgočasim. In čeprav sem v petek spala vse do druge ure popoldan, sta bila preostanek popoldneva in večer nadvse dolgočasna. Pogledala sem še nekaj zadnjih delov serije Gossip Girl in potem res nisem imela več kaj početi.

Včeraj zvečer sem hotela napisati tudi nekaj člankov, ki jih še dolgujem GIB-u. Prišla sem samo do naslova, nato pa sem utrujena zaspala. Kar tako na računalniku. Upam, da bom to delo opravila danes. Sedaj pa se bom podala v naravo. Kljub temu, da je nedelja, danes ne bomo imeli nedeljskega kosila. Brat je odšel v Krško, oče je v službi, mami pa skrbi za rastline na vrtu. Mislim, da bova šla s Pikom na kratek sprehod. Pa še mamici bova nabrala nekaj rožic. Trate, ki so vse kaj drugega kot zelene - rumene, bele in violične -, že pričajo o tem, da je nad naše kraje prišla pomlad. Ne samo tista na koledarju, ampak tudi tista prava, ki jo imamo radi vsi, razen ubožcev, ki imajo alergijo na cvetni prah.

ZA volilni molk

Nisem ena tistih, ki ji je vseeno, kaj se dogaja v naši državi in ki iz dna srca sovraži politiko. Ravno obratno, politika se mi zdi izredno zanimiva in pomembna. V petek je izšla nova Mladina (ne, to ni eden izmed kopice časnikov, ki govorijo o lepotičnih nasvetih, to je revija, ki govori o aktualnem političnem dogajanju v državi). Komaj čakam, da jo preberem. Tokrat je vabljiva že sama naslovnica. Tistim manj osveščenim, zato ker so na njej zvezdniki, meni pa zato, ker vem, da bo vsaj kakšen članek namenjen dogajanju na Viktorjih in ukrepih vlade. Več o politiki pa raje ne bi, ker nočem biti kaznovana zaradi kršitev volilnega molka.

In zakaj sem za volilni molk? Zato, ker se lahko medijski prostor končno odpočije od politike, politikov in njihovih izjav, dejanj, ukrepov... Mislim, da bi si lahko takšen oddih vzeli vsak vikend, nekakšen politični molk, čas, ko ne bi bila glavna debata družinskih srečanj politika. Vikendi naj bi bili lahkotni, zakaj bi jih oteževali z resnimi pogovori o dogajanju v vladi in v lokalnem okolišu? Raje se poveselimo in udarimo pogovor s kakšno lepo temo, npr. ali smo že sejali solato in o izletu na Bohor.

TINA