03 december 2011

Čakal sn te ko kreten, čakal neke boljše čase...

ali peti del zgodbe Metulji, čebele in ostale žuželke.


Dragi Luka.
Včeraj sem prispel v London. Imam prav prijetno stanovanje na obrobju mesta, ki si ga delim s triindvajsetletno Španko Angeliko in devetnajstletnim Norvežanom Björgnom. Angelika je študentka angleščine, v Anglijo pa se je podala služit kruh, saj poučuje na osnovni šoli. Björgen je zelo postaven mladenič, študent športne univerze. Trenira košarko in igra za mladinski košarkarski klub London Pioneers. Z obema se prav dobro razumem. Ko sem prišel, sta me prav prijetno presenetila, saj sta mi pripravila vselitveno zabavo, na kateri sem spoznal še nekaj drugih študentov. Danes zjutraj sem imel prvo predavanje. Moj profesor je nek svetovno znan arhitekt, vendar si nisem zapolnil njegovega imena... Preveč informacij za mojo zmedeno glavo. Imam dva sklopa predavanj - teoretičnega in praktičnega. En teden se bomo samo učili, drug teden pa bomo pokazali svoje znanje tudi na papirju. Danes gremo ven, v nek bližnji klub. Baje da bo fajn. :-) Kako je doma? Kaj novega? Me pogrešate v stanovanju ali ste si našli že novega sostanovalca, da vam kuha kosilo? :D 
Imam prošnjo za tebe... Se spomniš dekleta, o katerem sem ti govoril pred mojim odhodom? Obljubila mi je, da mi bo poslala SMS, vendar še vedno ni ne duha ne sluha o njeni obljubi. Ne najdem je niti na medmrežju, saj mi je zaupala le njeno ime. Sodelavec mi je zadnjič povedal, da je dijakinja Waldorfske gimnazije v Ljubljani. Mar ne hodi na isto šolo tudi tvoj mlajši bratec? Bi ga lahko malce povprašal, če jo pozna? Ima oranžne lase srenje dolžine, visoka je okoli 1,7 metra, ima zelene oči in rdeč plašč ter črno Nike-ovo torbo. Aja, pa sovraži zgodovino. 

Pošiljam ti prelepe pozdrave iz sončnega Londona. 
Ožbej

Ni komentarjev: