PET

Včasih sem jezna, pa kaj razbijem.
Včasih sem vesela, pa razbito sestavim nazaj.
Včasih sedem za pisalno mizo, najdem list papirja in razbite besede iz glave sestavim v nekaj berljivega.
To počem sedaj, ko vas bom zamorila z novoletnimi zaobljubami.
Šala, šala. Bodo pa moje novoletne zaobljube objavljene v Publiki, ki izide čez kak dan. Preberite.
Vem, dobro vino se samo hvali, a če ga ne pohvali njegov lastnik, se ne bo pohvalilo samo.

Ljudje smo čudna bitja, ki živimo čudna življenja in hodimo po poteh, ki so že bile prehojene. Čeprav je vsako leto zase zgodba, pa je le kopija prejšnjega. Le s kakšno gubo več na obrazu in s kakšno rano več v srcu. Vsi, ki me poznate in vsi, ki me prebirate, veste, da je bilo moje lansko leto peklensko. No, ni bilo tako grozno. Četudi sem bila polomljena, hospitalizirana, včasih žalostna in osamljena, pa sem preživela. In čez čas, ko bom stara, se bomo skupaj spominjali le lepih stvari. Takrat bo srednja šola "fajn", čeprav je trenutno pekel. Takrat bodo neprijatelji le bled spomin preteklosti. A po drugi strani se neznansko bojim staranja. Že lani sem se ob sedemnajstki razjokala in cel teden hodila naokoli poklapana, ker sem stara. Zato se bojim letošnjega 2. aprila. Ne vem, kaj bo prinesel. In če priznam, mi je čisto všeč, da me naokoli vozijo drugi in mi drugi kupujejo alkohol, če ga že želim. Lepo je, ko nekdo skrbi zate in se lahko za trenutek spet počutiš kot otrok.

Pravijo, da so žalostni tisti, ki nimajo v sebi več ničesar otroškega. Kot otrok sem bila velikokrat žalostna. Ker sta se starša kregala. Ker je rojstnodnevna deklica v vrtcu slekla mojo punčko. Ker mi je umrla mačka. In že od nekdaj sem bila osamljena. Vedno sem imela občutek, da grem ljudem, s katerimi sem se družila, na živce. Zato sem šla stran. Zato sedaj hodim stran. In skačem od ene družbe v drugo. Neznansko željo imam, da bi vsem ugajala in da bi me imeli vsi radi. A tako to ne gre. Baje. Lahko pa narediš, da te vsi sovražijo. Greš v politiko, kaj bi lahko bilo enostavnejšega. Vsem boš na očeh, v središču pozornosti, a hkrati te nihče ne bo maral. Najbolj pomembno pa je, da imaš rad samega sebe in da se ne obremenjuješ z govoricami. Bodi močnejši od govoric in zmagal si.

Tako. Odločila sem se, da bo letošnje leto posebno. Zakaj, ne vem. Veliko bomo feštali, jedli manj zdravil in imeli se bomo radi. Čez pol leta bom zaključila s fiziko in biologijo, za vedno. In če verjamete ali ne, komaj čakam! Nekateri pač nismo za naravoslovje.