*

Tone Pavček: Pesem o zvezdah

Vsak človek je zase svet,
čuden, svetal in lep
kot zvezda na nebu ...

Vsak tiho zori, 
počasi in z leti, 
a kamor že greš, vse poti 
je treba na novo začeti.

Tako živimo ljudje.
Vsak zase krmari k pogrebu.
Svetloba samo 
nas druži kot zvezde na nebu.  

A včasih so daleč poti,
da roka v roko ne seže,
a včasih preblizu so si,
da z nohti lahko
srce kdo doseže ...

Od tega menda
človek umre,
od tega z neba
se zvezda ospe.

Feri Lainšček: Ne bodi kot drugi

Prinesi mi rože, ki divje cvetijo,
odpelji me v goro, kjer škrati živijo.
Pokaži mi zvezdo z mojim imenom,
zloži mi pesem z bizarnim refrenom.

Povabi me včasih v kraje neznane,
mi zjutraj pod okno pripelji cigane.
Povej mi o sanjah, četudi so grešne, 
zaupaj mi želje, četudi so smešne. 

Napravi to zmeraj, ne bodi kot drugi,
ljubezen ni reka, ki teče po strugi. 
Napravi to zopet, ne hodi po poti,
saj sreča ni nekaj, kar pride naproti. 

Poljubi me nežno, ko druži hitijo,
povabi me v mesto, ko drugi že spijo.
Usoda je živa in mrtvi junaki, 
naj še hrepenijo postaje in vlaki.