09 december 2012

Zimska pravljica

Sobota

Jutro. Prvič po dolgem času sem se zbudila z veseljem. Skočila sem iz postelje in stekla k oknu. Kot majhen deklič sem bila prislonjena na steklo in opazovala snežinke, ki so poplesavale. Brezbrižno so plesale svoj ples. Želela sem odpreti okno, pa ni šlo. Zasnežilo me je, sem si rekla. Še preden sem uspela pojesti zajtrk in si skuhati čaj, sem že bila oblečena v zimsko opravo in že sem tekla na pomoč očetu, ki je odmetaval sneg izpred hiše. Najbrž so se mi oči svetile kot lučke na novoletni jelki. A kaj, rada imam zimo. Tisto pravo, z obilo snega in nizkimi temperaturami. Da pridejo prav šali in kape, ki jih dobiš v dar. Da te po dolgem sprehodu pogreje čaj. Svet se umiri. Nikamor ne drvimo, ker ne moremo. Ceste niso očiščene, pa četudi so, se sneg še dalje oprijema cestišča. Ampak ta spokojnost, ki leže na Zemljo, zaljubljena sem vanjo. Hkrati pa se dogaja toliko. Preveč. Za mojo glavo. Preveč za moje življenje. Nekateri dnevi so lažji. Ko pobegnem v svoj svet in me nihče ne kliče nazaj. Ko me nihče ne pogreša, ko mi telefon ne zvoni na vsake pet minut. Rada imam lahkotnost zimskih dni.

Nedelja

Sonce. V mojem temnem kotku sobe, kjer počiva moja postelja in jaz na njej, se je danes zgodil čudež. Prvič v življenju so me zbudili sončni žarki, ki so me potiho pobožali po obrazu in mi zaželeli dobro jutro. Jutro se je kmalu sprevrglo v nočno moro. S telefonskim klicem. ,,Pogovoriti se moramo.'' Nočem govoriti. Nočem slišati. Želim stran, daleč stran od realnosti. Hočem biti sama v svojih solzah. Ker tokrat za spremembo vem, kaj ta pogovor prinaša. Ampak nočem slišati tega. Nočem. Enostavno nočem. Pa vem, da bo kmalu vse skupaj priletelo v moj obraz, kot prileti snežinka na okno. Nekateri dnevi so težki.

Današnji dan je težak. Tako, da bi najraje nekoga z vso močjo udarila v obraz. Da bi ga bolelo. Tako kot boli mene. Da bi ga bolelo še bolj. Bežim.

V svoj svet.

Kjer ni tebe in kjer ni njega. Kjer ni nje.
Kjer sem samo jaz.
Sama, s svojimi težavami in s svojimi dogodivščinami.




Sama, v svoji zimski pravljici.

TINA


Ni komentarjev: