Ko smo se poslovili od staršev, smo se podali na avtocesto. Najprej do Ljubljane, nato pa proti Primorski. Slovenijo smo zapustili na Fernetičih. Pot se je najbolj vlekla čez severno Italijo. Resnično je ni in ni hotelo biti konec, pa še profesor je govoril, tako, da nismo mogli spati. V Francijo smo prišli ponoči, prečkali pa smo mejni prehod v Alpah. Po dolgem pogovoru smo končno zaspali, a kaj, ko so nas že kmalu zbudili, češ, da je pred nami zadnja postaja pred končnim ciljem in se lahko preoblečemo in umijemo zobke. Po polurnem postanku smo bili zopet vsi v avtobusu in čez dobro uro smo prispeli na naš cilj.
Lycée Alfred De Vigny
V mestece Loches smo prispeli nekaj čez 10. uro dopoldan. Pričakali so nas naši francoski prijatelji, ki so nam nemudoma stekli v objem. čeprav utrujeni od dolge poti, smo bili veseli, da smo se zopet snidli. Oblekli smo se, nato pa so nas odpeljali v šolsko jedilnico. Tu smo bili najprej priča nagovoru predsednika države in vnovičnega kandidata na prihajajočih volitvah, Sarkozyja in njegove žene, Carle Bruni. No, nista prišla dejansko, vendar sta bila naša prijatelja, ki sta ju imitirala več kot odlična. Ko smo se jima eni bolj, drugi manj nasmejali (Francozi so se jima smejali, ker so ju dejansko razumeli, Slovenci pa smo se smejali njihovem smehu), so nam za dobrodošlico ponudili zajtrk - francoske rogljičke, sok in kavo. Skupaj smo pokramljali, nato pa nas je pregnal čas. Ker sta šoferja morala nujno prestaviti avtobus pred hotel, smo odhiteli po svoje potovalke in kovčke, ki smo jih nato pustili v nekakšni sprejemnici. Odšli smo v predavalnico, kjer so se nam predstavili s kratkim programom. Najprej so nam punce prikazale plesno, potem pa so nam proecirali film o njihovem lanskoletnem potovanju v Slovenijo. Profesorji so z vodstvom gimnazije Alfred de Vigny izmenjali darila. Naši gostitelji so nas nato peljali na kosilo v šolsko kantino. Najprej smo dolgo čakali pred vrati in pred nami so na vrsto prišli skoraj vsi - imajo nek čudaški način deljenja hrane. Po kosilu smo se Manuela, jaz in najini francoski prijateljici sprehodile po šoli, ki je zares velika in pravi pekel za tiste, ki so slabi pri orientaciji. Imajo tudi veliko in razprostrano dvorišče. Čeprav je bojda prepovedano, Francozi kadijo tudi na območju šole, vendar se zaradi tega nihče preveč ne obremenjuje. Šola, ki ni locirana neposredno v mestu, je zaklenjena, tako da se dijaki ves čas nahajajo na šolskem območju - pa kaj še! Odklenjena so celo vhodna vrata, pred katerimi je nekakšna kadilnica. Šolo pa lahko zapustiš tudi čez igrišče, saj nimajo nobenih pregrad. Po kosilu in kratkem druženju z našimi francoskimi kolegi, smo se podali v sam center mesta Loches.
Loches
Loches je mestece s približno 7000 prebivalci. Ob ogledu mesta smo srečali le redke domačine, turistov pa sploh ni bilo. Ob odhodu v Francijo so me vsi strašili z zasoljenimi cenami, ki pa jih razen na bencinskih črpalkah nismo srečali. Cene v mestu so sicer dražje kot v Sloveniji, kar pa se zaradi višjega življenjskega standarda in turistične obiskanosti tudi pričakuje. Urejenost mesta bi lahko bila zgled večini slovenskih - na tleh skoraj ne vidiš smeti. Tudi arhitekturno pa je Loches zame eden izmed biserov. Srečaš lahko veliko različnih hiš, ki pa so ne glede na vse grajene v podobnem arhitekturnem slogu. Ima tudi veliko zgodovinskih znamenitosti. Podrobneje smo si ogledali grad z razglednim stolpom, v katerem je bila svojedni zaprta Jeanne d'Arc. Odkrito povedano, občudujem vse ljubi, ki so živeli na takšnih gradovih. Sama si zaradi straha pred višino nisem upala ozreti razgleda, ki ga ponuja razgledni stolp. V gradu pa je tudi veliko vodnjakov, ki so zelo globoki - o tem priča tudi preizkus, da smo vanj vrgli kamenček, ki se je od tal odbil šele po dobrih petih sekundah. Če se poenotimo s fiziko, je globina slabih 50 metrov.
Francozi pa so nekako obsedeni tudi z vrtovi, saj jih srečaš prav na vsakem delu mesta. Na gradu se bohoti prelep urejen vrt zdravilnih rastlin. Najbolj zdrave in učinkovite med vsemi pa še vedno nimajo.
V mestu sem bila najbolj navdušena nad mestno ,,plažo''. Gre za urejen park, ki ga obdaja drevored. Tu lahko poležiš, se zabavaš in iščeš nove moči, ob vsem tem pa te spremlja še žuborenje reke.
TINA
Ni komentarjev:
Objavite komentar