In o čem sanjamo mladostniki?
Večina nas sanja o tem, kako bomo končali najprej osnovno šolo, nato srednjo šolo in se morda vpisali na željeno fakulteto, diplomirali, opravljali sanjski poklic, našli partnerja svojih sanj, se poročili, imeli najlepše otroke,... To so sanje vseh nas, le da tega nihče noče povedati, ker smo preveliki ''frajerji'' za običajne ''otroške sanje''. Nihče, prav nihče, ne sanja o tem, da bo pr 16-tih povil prvega otroka ali zapadel v droge in alkohol ali ubil koga ter zaradi tega 20 let preživel v ječi ali si kako drugače uničil življenje. Vsi sanjamo o lepih stvareh, lepih ljudeh, sreči, veselju , zadovoljstvu in vsem najboljšem.
Sicer se med nami najdejo tudi ''depresivci'', ki sanjajo/razmišljajo le o svoji smrti, o tem kako si bodo prerezali glavno žilo in izkrvaveli, če jih prej ne bo kdo našel, o nesreči, žalosti in koncu sveta. In na koncu si nekateri zaradi depresije res vzamejo življenje. Ampak zakaj? Zaradi vpliva družbe, zaradi tega, ker je pri 15-tih letih ne najdejo izhoda iz šolskih težav, zaradi ''nesrečne zaljubljenosti, ki naj bi trajala večno'', zaradi ponorelaga sveta, zaradi modernih medijev, v katerih nam kar naprej pišejo o slabih stvareh, zaradi nepodpiranja staršev pr njihovih odločitvah. Ob takih ljudeh se vprašaš, česa je sploh vredno človeško življenje in zakaj zavraga bi pa res živeli, če smo tako ali tako obsojeni na propad. Taka misel pri ''navadnih mladostnikih'' hitro mine, pri drugih, ki so slučajno zabredli v kakšne težave pa ne in (''joj kako lepo'') postane depresiven.
In kakšne so moje sanje?
Kot vsi ostali, se tudi sama prepuščam sanjam o prihodnosti, še posebej v zadnjem času, ko na vrata trkajo informativni dnevi in zavzeto pregledujemo RAZPIS. V naslednjem šolskem letu bi rada obiskovala splošno gimnazijo, v katerem kraju se s starši še odločam, ampak najbrž bo to kar mojemu domu najbližja gimnazija, Gimnazija Brežice (GiB). Po uspešno končani gimnaziji bi se rada vpisala ali na AGRFT smer dramska igra ali režija (dobro, to so res sanjaste sanje, dvomim če mi bo uspelo in če bom po 4-rih letih še imela takšno željo, ampak pustimo se presenetiti), ali na novinarsko fakulteto (ta opcija se mi zdi trenutno poleg naslednje še najbolj mogoča, saj rada pišem), ali na matematično fakulteto (rada imam matematiko), morda pa me pot zanese tudi na medicinsko fakulteto (čeprav dvomim, ker biologija ni ravno moj najljubši predmet, ampak se lahko to v nadalnjih 4-rih letih spremeni). To so moje ''kratkoročne'' sanjah, o ''daljnoročnih'' pa še nisem razmišljala.
Torej, kakšne pa so tvoje sanje?
Izpovej se!
Tina
Ni komentarjev:
Objavite komentar